Kakšna je obremenitev okolja z elektromagnetnimi sevanji
Prvi »Vanekov ekološki večer« letos
Elektrosmog obremenjuje okolje s sevanji
Društvo prijateljev Sobote
(predsednik dr. Arpad Norčič),
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (predsednik Ernest Ebenšpanger) in Zveza ekoloških gibanj Slovenije kot
nevladna okoljska organizacija skupaj pripravljajo letošnji prvi »Vanekov ekološki večer«, ki bo
organiziran v četrtek, 3. marca ob 18. uri, v prostorih Pokrajinske in
študijske knjižnice v Murski Soboti z naslovom »Električni smog v Prekmurju - Kako prepoznati izvire motenj in
zmanjšati zdravstvena tveganja«.
Uvod v tokratno temo s
področja ekologije bo podal Karel Lipič,
univ.dipl.ing., ki je tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije - ZEG,
nevladne okoljske organizacije (s statusom društev v javnem interesu po ZVO).
Pojem »elektrosmog« se danes v svetu in tudi v Sloveniji uporablja kot sinonim za »obremenitev okolja s sevanji, ki so tehničnega izvora«. K temu se prišteva vsa električna in magnetna nizkofrekvenčna sevanja ter visokofrekvenčna sevanja (npr.: električni daljnovodi, bazne antenske postaje, mobilni telefoni, RTV oddajniki, radarji). Električni smog nas ogroža veliko bolj kot si morda mislimo. Danes smo mu izpostavljeni vsi. Je izjemno nevaren, pri čemer pa ljudje nimamo posebnega čutila, da bi ga zaznali. Zdravniki, zdravstveni delavci in neodvisni tuji strokovnjaki, nekatere nevladne organizacije in institucije (v EU, WHO), ki se v praksi vsakodnevno srečujejo z nenehnim naraščanjem števila rakavih obolenj in ostalimi obolenji, ki jih pripisujejo prav elektromagnetnemu sevanju (EMS), so izdali že večje število javnih pozivov, apelov in prošenj na pristojne vladne resorje, da bi začeli razmišljati in odpravljati tveganja, ki jih prinaša EMS. So vas ti pozivi dosegli, smo kaj s temi pozivi dosegli ?
Civilna družba in lokalni prebivalci bi morali biti po pristojni zakonodaji in Ustavi RS vselej del procesa umeščanja daljnovodov in baznih postaj v prostor, predvsem v okolico stanovanjskih zgradb in javnih objektov, kot so šole in vrtci. Tako veleva Aarhuška »Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah«, ki jo je Slovenija sprejela leta 2004. Na žalost je v praksi možnost sodelovanja javnosti pri umeščanju baznih postaj in daljnovodov v prostor dana zgolj formalno, saj se pripombe javnosti praviloma ne upoštevajo.
Pojem »elektrosmog« se danes v svetu in tudi v Sloveniji uporablja kot sinonim za »obremenitev okolja s sevanji, ki so tehničnega izvora«. K temu se prišteva vsa električna in magnetna nizkofrekvenčna sevanja ter visokofrekvenčna sevanja (npr.: električni daljnovodi, bazne antenske postaje, mobilni telefoni, RTV oddajniki, radarji). Električni smog nas ogroža veliko bolj kot si morda mislimo. Danes smo mu izpostavljeni vsi. Je izjemno nevaren, pri čemer pa ljudje nimamo posebnega čutila, da bi ga zaznali. Zdravniki, zdravstveni delavci in neodvisni tuji strokovnjaki, nekatere nevladne organizacije in institucije (v EU, WHO), ki se v praksi vsakodnevno srečujejo z nenehnim naraščanjem števila rakavih obolenj in ostalimi obolenji, ki jih pripisujejo prav elektromagnetnemu sevanju (EMS), so izdali že večje število javnih pozivov, apelov in prošenj na pristojne vladne resorje, da bi začeli razmišljati in odpravljati tveganja, ki jih prinaša EMS. So vas ti pozivi dosegli, smo kaj s temi pozivi dosegli ?
Civilna družba in lokalni prebivalci bi morali biti po pristojni zakonodaji in Ustavi RS vselej del procesa umeščanja daljnovodov in baznih postaj v prostor, predvsem v okolico stanovanjskih zgradb in javnih objektov, kot so šole in vrtci. Tako veleva Aarhuška »Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah«, ki jo je Slovenija sprejela leta 2004. Na žalost je v praksi možnost sodelovanja javnosti pri umeščanju baznih postaj in daljnovodov v prostor dana zgolj formalno, saj se pripombe javnosti praviloma ne upoštevajo.
