Je dolg občine Ljutomer resnično skoraj tisoč evrov na prebivalca?
Odgovorni pojasnjujejo, da Občina Ljutomer ni med najbolj zadolženimi slovenskimi občinami
Občina Ljutomer
Zadolženost slovenskih občin je v letu 2014 vztrajno naraščala, v letu
2015 pa se je trend obrnil navzdol. Po preliminarnih podatkih
ministrstva za finance se je skupni dolg občin
lani zmanjšal za slabe štiri odstotke in znaša 865 milijonov
evrov, v letu prej je bil 899 milijonov evrov, že drugo leto zapored pa
so najbolj zadolženi prebivalci občine Gornji Petrovci.
Na
13. mestu najbolj zadolženih občin v letu 2015, se je znašla tudi
občina Ljutomer. Po teh podatkih dolg znaša 11,5 milijona evrov, po
zadolženosti na prebivalca pa je občina Ljutomer na 7. mestu, saj po teh
podatkih dolg na občana oz. občanko znaša 976 evrov. Rast zadolženosti
občine Ljutomer po teh podatkih je 103,9 odstotka glede na leto 2014 in
je pri tem prav tako na 7. mestu tabele izmed vseh občin, ki jim je
zadolženost glede na leto prej najbolj zrasla. Vsi podatki za leto 2015
so preliminarni.
Glede na podatke, ki občino Ljutomer uvrščajo v sam vrh zadolženosti občin v Sloveniji, nas je zanimalo mnenje odgovornih na občini, kjer so nam zapisali, da Občina Ljutomer ne sodi med dolgoročno najbolj zadolžene slovenske občine kot v teh dneh navajajo nekateri mediji. Njene dolgoročne obveznosti ne znašajo 976 EUR, ampak 500 EUR na prebivalca, teh 466 EUR razlike na prebivalca pa gre na račun kratkoročnih premostitvenih kreditov osmih prleških občin (partneric projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C), ki zapade 30. 6. 2016.
Občina Ljutomer je v letu 2010 imela zadolženost 391 EUR na prebivalca. V preteklih petih letih je sprejela dolgoročne dodatne obveznosti za 109 EUR na prebivalca. Vendar uradna statistika ji v evidenco posojil prišteva tudi 5,5 milijona EUR (466 EUR/prebivalca) kratkoročnih premostitvenih kreditov za zaključevanje projekta Sistem C, ki jih je Občina Ljutomer, kot nosilna občina sistema C morala najeti za zaključevanje projekta oskrbe s pitno vodo. Kot so zapisali, to ni prav iz treh razlogov:
a) prvič gre za šestmesečna premostitvena sredstva (ne dolgoročne kredite), s katerimi je Občina Ljutomer lahko zagotovila črpanje 5,5 milijona EUR nepovratnih sredstev za zaključna dela na vodovodnem Sistemu C (zahtevek se lahko odda zgolj za opravljena dela, plačana do 31. 12. 2015).
b) drugič teh 5,5 milijonov evrov sredstev se prav tako deli med vse partnerice projekta. Delež Občine Ljutomer je 28,3 % oziroma 1.556.500 EUR ali 131 EUR na prebivalca.
c) in tretjič rok za vračilo tega 5,5 milijonskega kredita se ne meri v letih, ampak mesecih. Poteče 30. 6. 2016, do takrat se bo uredilo prenakazilo nepovratnih sredstev, s katerimi se bo kredit vrnil.
Slika 1: Zadolženost občine v EUR.
Ob tem so še dodali, da je sicer v zadnjih petih letih (2010-2015) bilo izvedeno preko 40 investicijskih projektov v občini Ljutomer, ki so bili v visokem deležu sofinancirani in niso potrebovali kreditiranja. Zato se je v tem času občina zadolžila za 109 EUR na prebivalca oziroma 1,29 milijonov EUR, kar predstavlja smiselno mejo zadolževanja v enem mandatnem obdobju.
Slika 2: Zadolženost občine v EUR na prebivalca.
S tem je skupni znesek zadolženosti občine na prebivalca v resnici 391 EUR + 109 EUR, kar ne znese 966 ampak dobrih 500 EUR na prebivalca.
Za primerjavo, v mandatnem obdobju poprej (2006-2010) se je Občina Ljutomer dolgoročno zadolžila za 730 EUR na prebivalca oziroma za 8,6 milijonov evrov (6,3 milijonov od tega za športno dvorano ŠIC). Glavnina kreditov iz tega obdobja poteče leta 2024, do takrat je za odplačati še 4,6 milijona EUR oziroma 391 EUR na prebivalca.
Županja občine Ljutomer, mag. Olga Karba, je ob tem povedala: »Tako kot velja za večino stvari v življenju, je tudi zadolževanje koristno, če je zmerno in z njim res omogočimo uresničitev dobre priložnosti za razvoj kraja. Po drugi strani je kreditiranje lahko usodno, če se z njim pretirava. Predvsem ni dobro, da ga je preveč naenkrat. Ocenjujem, da je sprejemljiva meja zadolževanja do največ 20 % na vsakih pet let, ker to omogoča občini, da sproti uresničuje veliko idej v kombinaciji lastnih in nepovratnih sredstev. Sama sem doslej posegla po dobrih 10 % meje zadolževanja v zadnjih petih letih, s tem smo poleg izvedbe številnih drugih projektov omogočili ureditev pločnika na zelo nevarnem odseku ceste (Ljutomer-Spodnji Kamenščak) in izgradnjo novega vrtca v Cezanjevcih. Razvoj je tek na dolge proge, kar gre lažje z bidonom v roki kot s težkim nahrbtnikom.«
Glede na podatke, ki občino Ljutomer uvrščajo v sam vrh zadolženosti občin v Sloveniji, nas je zanimalo mnenje odgovornih na občini, kjer so nam zapisali, da Občina Ljutomer ne sodi med dolgoročno najbolj zadolžene slovenske občine kot v teh dneh navajajo nekateri mediji. Njene dolgoročne obveznosti ne znašajo 976 EUR, ampak 500 EUR na prebivalca, teh 466 EUR razlike na prebivalca pa gre na račun kratkoročnih premostitvenih kreditov osmih prleških občin (partneric projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C), ki zapade 30. 6. 2016.
Občina Ljutomer je v letu 2010 imela zadolženost 391 EUR na prebivalca. V preteklih petih letih je sprejela dolgoročne dodatne obveznosti za 109 EUR na prebivalca. Vendar uradna statistika ji v evidenco posojil prišteva tudi 5,5 milijona EUR (466 EUR/prebivalca) kratkoročnih premostitvenih kreditov za zaključevanje projekta Sistem C, ki jih je Občina Ljutomer, kot nosilna občina sistema C morala najeti za zaključevanje projekta oskrbe s pitno vodo. Kot so zapisali, to ni prav iz treh razlogov:
a) prvič gre za šestmesečna premostitvena sredstva (ne dolgoročne kredite), s katerimi je Občina Ljutomer lahko zagotovila črpanje 5,5 milijona EUR nepovratnih sredstev za zaključna dela na vodovodnem Sistemu C (zahtevek se lahko odda zgolj za opravljena dela, plačana do 31. 12. 2015).
b) drugič teh 5,5 milijonov evrov sredstev se prav tako deli med vse partnerice projekta. Delež Občine Ljutomer je 28,3 % oziroma 1.556.500 EUR ali 131 EUR na prebivalca.
c) in tretjič rok za vračilo tega 5,5 milijonskega kredita se ne meri v letih, ampak mesecih. Poteče 30. 6. 2016, do takrat se bo uredilo prenakazilo nepovratnih sredstev, s katerimi se bo kredit vrnil.
Slika 1: Zadolženost občine v EUR.
Ob tem so še dodali, da je sicer v zadnjih petih letih (2010-2015) bilo izvedeno preko 40 investicijskih projektov v občini Ljutomer, ki so bili v visokem deležu sofinancirani in niso potrebovali kreditiranja. Zato se je v tem času občina zadolžila za 109 EUR na prebivalca oziroma 1,29 milijonov EUR, kar predstavlja smiselno mejo zadolževanja v enem mandatnem obdobju.
Slika 2: Zadolženost občine v EUR na prebivalca.
S tem je skupni znesek zadolženosti občine na prebivalca v resnici 391 EUR + 109 EUR, kar ne znese 966 ampak dobrih 500 EUR na prebivalca.
Za primerjavo, v mandatnem obdobju poprej (2006-2010) se je Občina Ljutomer dolgoročno zadolžila za 730 EUR na prebivalca oziroma za 8,6 milijonov evrov (6,3 milijonov od tega za športno dvorano ŠIC). Glavnina kreditov iz tega obdobja poteče leta 2024, do takrat je za odplačati še 4,6 milijona EUR oziroma 391 EUR na prebivalca.
Županja občine Ljutomer, mag. Olga Karba, je ob tem povedala: »Tako kot velja za večino stvari v življenju, je tudi zadolževanje koristno, če je zmerno in z njim res omogočimo uresničitev dobre priložnosti za razvoj kraja. Po drugi strani je kreditiranje lahko usodno, če se z njim pretirava. Predvsem ni dobro, da ga je preveč naenkrat. Ocenjujem, da je sprejemljiva meja zadolževanja do največ 20 % na vsakih pet let, ker to omogoča občini, da sproti uresničuje veliko idej v kombinaciji lastnih in nepovratnih sredstev. Sama sem doslej posegla po dobrih 10 % meje zadolževanja v zadnjih petih letih, s tem smo poleg izvedbe številnih drugih projektov omogočili ureditev pločnika na zelo nevarnem odseku ceste (Ljutomer-Spodnji Kamenščak) in izgradnjo novega vrtca v Cezanjevcih. Razvoj je tek na dolge proge, kar gre lažje z bidonom v roki kot s težkim nahrbtnikom.«
