Trgatev

Trgatev je najlepši in najbolj vesel dogodek v vinogradu. Predvsem za tiste, ki pomagajo lastniku obirati pridelek. Izraz na obrazu lastnika pa je odvisen od kakovosti in količine pridelka. Kakovost se ob dobrem kletarjenju še da izboljšati, povsem drugače je s količino. Letos je grozdja manj, toča je naredila svoje - ponekod se trgači sprehodijo po hektarju vinograda, pa še traktorska prikolica ni polna. Vina bo tako manj, strokovnjaki pa, kljub temu da letošnje poletje vinogradnikom vremensko ni bilo naklonjeno, napovedujejo kakovostno žlahtno kapljico.

Letošnja trgatev je prva za največjega prleškega vinogradnika Vladimirja Puklavca, ki je skupaj z bratom Janezom pred meseci kupil ljutomersko in ormoško vinsko klet ter ki mu je uspelo povezati to, kar prejšnjim rodovom ni uspelo. Z delovnimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v Nemčiji, je Puklavec uvidel, da lahko na evropskem in tudi na svetovnem trgu uspe le, če ima zadostne količine vina. Kakovostnega, seveda. O kvaliteti vina, ki ga pridelajo iz grozdja v Prlekiji, ni treba izgubljati besed, ker je Puklavec dobil potrdilo tudi na številnih evropskih poskušnjah. Dvomljiva je le količina. Na zahtevnem tujem tržišču je mogoče uspeti le z zadostno količino vina. Obe Puklavčevi kleti lahko sprejmeta okoli sedem milijonov litrov vina, vendar mu je že prva trgatev delno pokvarila račune. Iz svojih vinogradov ter z odkupom od privatnikov bo grozdja le za okrog 4,5 milijona litrov, kar je precej manj, kot je bil prvotni načrt.

Vina letnika 2009 v ljutomerski in ormoški kleti pa bi bilo še manj, če lastniki ne bi končno dali grozdju takšne veljave, kot jo je v daljni preteklosti že imelo. V povprečju bo namreč Puklavec za kilogram grozdja prodajalcu odšel 58 centov, kar je 60 odstotkov več, kot so dobili privatni vinogradniki za grozdje v preteklem letu. Če bo dovolj sladkorja. bodo prejemali tudi 90 centov za kilogram grozdja, kar pa že skoraj dosega nedavno ceno za liter vina.

Vsekakor bo pridelovanje grozdja, če seveda ne bo vremenskih nevšečnosti, donosnejše, kot pa na neizprosnem evropskem tržišču uspeti in prodati kakovostno vino. To naj ostane prioriteta Puklavca in njegovih sodelavcev, ki bodo ob dobri marketinški službi ceno za liter ali pa še tri decilitre manj v buteljčni steklenici pomaknili na mejo desetih evrov, kar bi prleško vino znova postavilo na mesto, ki ga je imelo pred več desetletji.