Popoldan kramljanja o misijonarstvu
O knjigi Marije Sreš »Pod krošnjo stare jablane«
Filip Matko Ficko, petek, 29. april 2016 ob 20:40
Literarni
krožek DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, je za stanovalke
in stanovalce tega doma, kot tudi ostale obiskovalce, pripravil
izredno zanimivo popoldansko kramljanje ob knjigi nekdanje
misijonarke Marije
Sreš iz
Bratonec. Lani je izdala svojo že peto knjigo, ki nosi naslov »Pod krošnjo
stare jablane«,
Dosorjevcem pa je bila predstavljena na praznični dan, 27. aprila
popoldne, v predprostoru domske knjižnice.
Spodaj
podpisani ni uspel voditi pogovor s pisateljico, kajti Marija
Sreš je
svojo odsotnost opravičila zaradi bolezni. Je pa zato v uvodu bil
predstavljen 15-minutni TV film o delovanju Sreševe v Indiji, kamor je kot misijonarka odšla leta 1971. Nato so bila na
kratko predstavljena njena dosedanja knjižna dela, ki so izšla v
slovenščini (1998,2006: »Tam,
kjer kesude cveto«;
2004: »Ženska
ženski« (Pogovori s Kavito); 2005: »Doma
sem, kjer je moje srce« in 2008: »Najprej
je bila ženska« - knjiga pravljic). Te štiri knjige so v glavnem »zajele« zgodbe o
življenju vzhoda oziroma v 50-milijonskem Gudžeratu, eni od 26-ih
držav Indije, kjer je Marija
Sreš kot
misijonarka delovala v dolini Sabarkanthi. V svoji peti knjigi (izšla
lani pri založbi Iskanja v Ljubljani pod naslovom »Pod
krošnjo stare
jablane«)
pa je objavljenih dvajset zgodb, od tega polovico z vzhoda, druga
polovica pa z zahoda, tudi iz Slovenije. Podrobnejše je udeleženkam
in udeležencem popoldanskega kulturnega druženja bilo
predstavljenih pet zgodb iz te knjige, ki se dotikajo dela
misijonarjev (Vrnitev domov; Misijonarski položaj; O materah in
hčerah; Večji od našega srca in Hommage Sabarkanthi).
Amalija
Prelog Kuzmič je iz angleščine prevedla knjigo Sreševe »Ženska
ženski (Pogovori s Kavito)«,
je pa kot osebna prijateljica misijonarke bila pri njej na obisku v
Indiji leta 2004 ter skupaj z njo in njenimi staroselkami iz doline
Sabarkanthi na kongresu žensk istega leta v Bombaju. Podrobno je na
tokratnem srečanju obudila spomine na doživetja v Indiji, po
druženju pa so si lahko vsi ogledali tudi ročne izdelke-vezenine
indijskih staroselk ter fotografije indijskih mest in kulturnih
spomenikov te daljne azijske države.
»Domski
župnik« Mirko
Rakovnik pa
je ob spoznavanju misijonarstva obudil spomin na velike misijonarje
iz zgodovine (redovnik in misijonar Tomaž
Toletinski,
redovnik in misijonar Frančišek
Ksaverij,
albanska redovnica-misijonarka Agnes
Gonxa Bojaxhio oz.
mati Tereza), ki še danes pri Indijcih uživajo izreden ugled, kot
tudi misijonar, častitljivi Friderik
Irenej Baraga med Indijanci v Severni Ameriki. Opomnil pa je tudi na precejšnje
spremembe v cerkvi po II. vatikanskem koncilu, o čemer v svojih
delih piše tudi misijonarka Marija
Sreš.