Fotografija izrinila sliko
Vladimir Potočnik ml. iz Ljutomera, slikar in trener juda
Vladimir Potočnik ml.:
Slovenski pregovor pravi: Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pregovor velja tudi za 39-letnega Vladimirja Potočnika ml., ki je šel po stopinjah svojega očeta Vladimirja. Kljub temu da si ni, tako kot oče, pridobil akademskega naziva, pa je Vlado, kot ga kličejo prijatelji, podedoval izreden smisel za likovno umetnost.
"S slikarstvom živim od otroštva. Opazoval sem očeta, nato poskušal
tudi sam," začne pogovor Potočnik, ki prebiva v Ljutomeru, pred leti pa
je na Kogu med vinogradi kupil starejšo hišo, ki jo je uredil v atelje.
"Slikam vse. Pokrajine, abstrakcije in podobno, vendar se sedaj največ posvečam portretom. Portretov sem se lotil zato, ker so šli nekoliko v pozabo. Portreti so izgubili veljavo, premalo se cenijo, kljub temu da so trajen spomin," nadaljuje Vlado, ki na osnovi videnega na fotografiji s svojim znanjem prenese portret na platno. Njegovo znanje potrjujejo številne nagrade. Štirikrat je bil nagrajen na ekstemporu v Ljutomeru, dvakrat zapored, v letih 2007 in 2008, pa je najvišjo možno nagrado, grand prix, osvojil v Žetalah.
Doslej je pripravil več kot 20 samostojnih in sodeloval na okoli 100 skupinskih razstavah po vsej Sloveniji. Ob obisku na Kogu se je pripravljal za razstavo v Dobrni. "Ljudem moraš pripraviti všečna dela. Obiskovalci razstav želijo všečne umetnine, želijo 'nekaj videti'. V ospredju sta pokrajina in tihožitje, vsekakor pa želim drugod po Sloveniji prikazati Prlekijo. Tako se na platnu velikokrat bohotijo vinogradi, prav tako se lotevam slikanja konjev kasačev, ki so prav tako zaščitni znak naše pokrajine."
Poleg likovnega ustvarjanja Vladimir Potočnik ml. veliko časa posveča športni vzgoji mladoletnikov. Nekdaj izvrsten tekmovalec v judu, nosilec črnega pasu, sedaj na blazine privablja in osnov tega borilnega športa uči veliko otrok. "Moji začetki v judu segajo v drugi razred osnovne šole. Takrat sem pričel treninge, v celotnem osnovnošolskem izobraževanju pa sem bil večkratni republiški prvak. Med drugim sem leta 1983 na olimpijadi mladih v Parizu v svoji kategoriji zmagal. Pozneje sem bil tudi slovenski reprezentant," nam svojo športno pot opiše Potočnik, ki je aktivno kariero zaključil, ko je leta 1991 pričel študirati v Ljubljani. Po povratku v Ljutomer leta 1995 je skupaj z Alešem Vrbančičem, pozneje se jima je pridružil tudi Jože Magdič, pričel snovati šolo juda, ki danes kaže prve rezultate. "Judo je izredno popularen v ljutomerski občini, v zadnjih letih pa z mlajšimi selekcijami dosegamo odlične rezultate in smo v samem slovenskem vrhu. Dodatna potrditev našega dela z mladimi je tudi letošnji evropski naslov kadetinje Urške Potočnik. Smo množično naravnani in si seveda želimo čim več mladih v tej športni panogi, saj je iz večjega števila lažje izluščiti najboljše. Vseeno pa je v ospredju tekmovalnost in v prihodnje si v Ljutomeru obetamo člansko selekcijo," dodaja Potočnik, ki vsakodnevno več kot tri ure najmlajše uči te borilne veščine.
Uspešno usklajuje judo in slikarstvo
Srečko Pavličič, strokovni delavec v EO Galerija Splošne knjižnice Ljutomer: "Vladimir Potočnik ml. ostaja za Galerijo Anteja Trstenjaka Ljutomer slikar, ki obeta. Zdi se, da bo čas njegovega umetniškega likovnega ustvarjanja šele nastopil po letih dozorevanja, samopotrjevanja in iskanja lastne poti. V odnosu do likovne javnosti vse to ostaja kot njegov nezapisan dolg, ki ima globoke korenine v še neizpovedanih vsebinah umetniške nadarjenosti."
Aleš Vrbančič, nekdanji odličen judoist iz Ljutomera: "Vlada poznam že od otroštva, saj sva bila soseda. Vedno je bil povezan z judom - najprej kot tekmovalec, sedaj kot trener, in slikarstvom. V posameznih obdobjih življenja se je več posvečal eni stvari (judo ali slikarstvo), v zadnjih letih pa obe dejavnosti uspešno usklajuje, kar potrjujejo rezultati v judu in prejete nagrade v slikarstvu."
"Slikam vse. Pokrajine, abstrakcije in podobno, vendar se sedaj največ posvečam portretom. Portretov sem se lotil zato, ker so šli nekoliko v pozabo. Portreti so izgubili veljavo, premalo se cenijo, kljub temu da so trajen spomin," nadaljuje Vlado, ki na osnovi videnega na fotografiji s svojim znanjem prenese portret na platno. Njegovo znanje potrjujejo številne nagrade. Štirikrat je bil nagrajen na ekstemporu v Ljutomeru, dvakrat zapored, v letih 2007 in 2008, pa je najvišjo možno nagrado, grand prix, osvojil v Žetalah.
Doslej je pripravil več kot 20 samostojnih in sodeloval na okoli 100 skupinskih razstavah po vsej Sloveniji. Ob obisku na Kogu se je pripravljal za razstavo v Dobrni. "Ljudem moraš pripraviti všečna dela. Obiskovalci razstav želijo všečne umetnine, želijo 'nekaj videti'. V ospredju sta pokrajina in tihožitje, vsekakor pa želim drugod po Sloveniji prikazati Prlekijo. Tako se na platnu velikokrat bohotijo vinogradi, prav tako se lotevam slikanja konjev kasačev, ki so prav tako zaščitni znak naše pokrajine."
Poleg likovnega ustvarjanja Vladimir Potočnik ml. veliko časa posveča športni vzgoji mladoletnikov. Nekdaj izvrsten tekmovalec v judu, nosilec črnega pasu, sedaj na blazine privablja in osnov tega borilnega športa uči veliko otrok. "Moji začetki v judu segajo v drugi razred osnovne šole. Takrat sem pričel treninge, v celotnem osnovnošolskem izobraževanju pa sem bil večkratni republiški prvak. Med drugim sem leta 1983 na olimpijadi mladih v Parizu v svoji kategoriji zmagal. Pozneje sem bil tudi slovenski reprezentant," nam svojo športno pot opiše Potočnik, ki je aktivno kariero zaključil, ko je leta 1991 pričel študirati v Ljubljani. Po povratku v Ljutomer leta 1995 je skupaj z Alešem Vrbančičem, pozneje se jima je pridružil tudi Jože Magdič, pričel snovati šolo juda, ki danes kaže prve rezultate. "Judo je izredno popularen v ljutomerski občini, v zadnjih letih pa z mlajšimi selekcijami dosegamo odlične rezultate in smo v samem slovenskem vrhu. Dodatna potrditev našega dela z mladimi je tudi letošnji evropski naslov kadetinje Urške Potočnik. Smo množično naravnani in si seveda želimo čim več mladih v tej športni panogi, saj je iz večjega števila lažje izluščiti najboljše. Vseeno pa je v ospredju tekmovalnost in v prihodnje si v Ljutomeru obetamo člansko selekcijo," dodaja Potočnik, ki vsakodnevno več kot tri ure najmlajše uči te borilne veščine.
Uspešno usklajuje judo in slikarstvo
Srečko Pavličič, strokovni delavec v EO Galerija Splošne knjižnice Ljutomer: "Vladimir Potočnik ml. ostaja za Galerijo Anteja Trstenjaka Ljutomer slikar, ki obeta. Zdi se, da bo čas njegovega umetniškega likovnega ustvarjanja šele nastopil po letih dozorevanja, samopotrjevanja in iskanja lastne poti. V odnosu do likovne javnosti vse to ostaja kot njegov nezapisan dolg, ki ima globoke korenine v še neizpovedanih vsebinah umetniške nadarjenosti."
Aleš Vrbančič, nekdanji odličen judoist iz Ljutomera: "Vlada poznam že od otroštva, saj sva bila soseda. Vedno je bil povezan z judom - najprej kot tekmovalec, sedaj kot trener, in slikarstvom. V posameznih obdobjih življenja se je več posvečal eni stvari (judo ali slikarstvo), v zadnjih letih pa obe dejavnosti uspešno usklajuje, kar potrjujejo rezultati v judu in prejete nagrade v slikarstvu."
