V Muro izpustili 30 osebkov kečig
Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure, bi v primeru izgradnje hidroelektrarn izginila najhitreje
V sredo, 1. junija, so v Ceršaku z izpustom 30 osebkov kečig v reko Muro nevladne organizacije opozorile na izjemen pomen, ki ga ima prosto tekoča reka Mura za ohranjanje ribjih vrst, saj v njej živi kar 2/3 slovenskih domorodnih vrst rib (51 od 76), s čimer je reka z največjo biotsko raznovrstnostjo rib v Sloveniji. Največjo grožnjo reki Muri in vrstam, ki živijo v in ob njej, predstavlja načrtovana izgradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota in še sedmih hidroelektrarn, opozarjajo nevladne organizacije, ki nadaljuejjo kampanjo Rešimo Muro - Naj Mura teče brez ovir!
»Simbolični izpust kečig je del kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče
brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero pozivamo
Ministrstvo za okolje in prostor, da ne dovoli uničenja slovenskega in
evropskega naravnega zaklada ter ustavi načrte za izgradnjo
hidroelektrarn na Muri. Le-te bi povzročile izumrtje skoraj polovice
domorodnih vrst rib ter prizadele že tako redko populacijo kečige in
drugih selitvenih vrst rib, kot sta sulec in podust, ki bi tudi
najhitreje izginile,« je ob izpustu povedala Andreja Slameršek,
koordinatorica kampanje pri WWF.
Dravske elektrane (DEM) že več kot 10 let želijo spremeniti reko Muro v verigo osmih hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje - Mota, za katero se celovita presoja vplivov na okolje izdeluje že od leta 2012, končna odločitev Ministrstva za okolje in prostor pa se pričakuje letos. Območje, kjer želi DEM graditi hidroelektrarne je območje Nature 2000 in jedro slovenskega dela čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava t.i. Evropska Amazonka, ki si ga deli pet držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Madžarska).
»Izgradnja hidroelektrarn bi nepopravljivo posegla v habitate 19 vrst domorodnih rib, kar bi pomenilo njihovo dolgoročno izginotje, predvsem zaradi nihanja gladine vode, ki onemogoča drstenje, ter povišanja temperature vode, ki povzroči spremembo ribjih pasov. Navsezadnje imamo ribiči slabe izkušnje že z reke Drave, kjer od izgradnje hidroelektrarn opažamo velik upad domorodnih vrst rib. Negativne posledice delovanja hidroelektrarn bodo vidne tudi na drugih področjih, kot je onesnaženje podtalnice, kopičenje težkih kovin v mulju in izpusti toplogrednega metana.,« je povedal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške Zveze Slovenije.
»Kečiga je riba selivka in redki primerki vsako leto ujeti v reki Muri dokazujejo, da še vedno prihaja v Slovenijo iz hrvaškega dela Drave ter celo iz Donave. Na poti od Donave na hrvaško-srbski meji pa vse do Spielfelda v Avstriji ni namreč nobene pregrade. Z izgradnjo HE Hrastje - Mota bi presekali ta edinstven rečni koridor in povzročili nepopravljivo škodo edinstveni biotski raznolikosti rib v Sloveniji,« je povedal Arno Mohl iz WWF.
»V Sloveniji sta dve od treh velikih rek že zajezeni, Drava in Sava. Mura je zadnja slovenska nižinska reka brez hidroenergetskih pregrad in takšna bi morala tudi ostati. Naše preostale naravne reke moramo ohraniti in zavarovati za bodoče generacije, ne pa vse uničiti zaradi kratkoročnih interesov,« je dejal Rok Rozman, olimpijec in vodja projekta Balkan Rivers Tour ter ambasador reke Mure.
Pred izpustom so ribe označili s posebnimi T-oznakami, ki bodo omogočile sledenje posameznih osebkov in pomagale ugotoviti ali lahko samostojno preživijo v naravi.
Dravske elektrane (DEM) že več kot 10 let želijo spremeniti reko Muro v verigo osmih hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje - Mota, za katero se celovita presoja vplivov na okolje izdeluje že od leta 2012, končna odločitev Ministrstva za okolje in prostor pa se pričakuje letos. Območje, kjer želi DEM graditi hidroelektrarne je območje Nature 2000 in jedro slovenskega dela čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava t.i. Evropska Amazonka, ki si ga deli pet držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Madžarska).
»Izgradnja hidroelektrarn bi nepopravljivo posegla v habitate 19 vrst domorodnih rib, kar bi pomenilo njihovo dolgoročno izginotje, predvsem zaradi nihanja gladine vode, ki onemogoča drstenje, ter povišanja temperature vode, ki povzroči spremembo ribjih pasov. Navsezadnje imamo ribiči slabe izkušnje že z reke Drave, kjer od izgradnje hidroelektrarn opažamo velik upad domorodnih vrst rib. Negativne posledice delovanja hidroelektrarn bodo vidne tudi na drugih področjih, kot je onesnaženje podtalnice, kopičenje težkih kovin v mulju in izpusti toplogrednega metana.,« je povedal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške Zveze Slovenije.
»Kečiga je riba selivka in redki primerki vsako leto ujeti v reki Muri dokazujejo, da še vedno prihaja v Slovenijo iz hrvaškega dela Drave ter celo iz Donave. Na poti od Donave na hrvaško-srbski meji pa vse do Spielfelda v Avstriji ni namreč nobene pregrade. Z izgradnjo HE Hrastje - Mota bi presekali ta edinstven rečni koridor in povzročili nepopravljivo škodo edinstveni biotski raznolikosti rib v Sloveniji,« je povedal Arno Mohl iz WWF.
»V Sloveniji sta dve od treh velikih rek že zajezeni, Drava in Sava. Mura je zadnja slovenska nižinska reka brez hidroenergetskih pregrad in takšna bi morala tudi ostati. Naše preostale naravne reke moramo ohraniti in zavarovati za bodoče generacije, ne pa vse uničiti zaradi kratkoročnih interesov,« je dejal Rok Rozman, olimpijec in vodja projekta Balkan Rivers Tour ter ambasador reke Mure.
Pred izpustom so ribe označili s posebnimi T-oznakami, ki bodo omogočile sledenje posameznih osebkov in pomagale ugotoviti ali lahko samostojno preživijo v naravi.
