Majhna srnica v varnem zavetju v neprofitnem Zavodu gnezdo upanja v Moravskih Toplicah
Pred časom se je ob cesti na Hotizi našla nebogljena majhna srnica
Jože Žerdin, ponedeljek, 6. junij 2016 ob 20:54
Za srnico Ferlino skrbi veterinarka Smiljana Vaupot Nabergoj
V sklopu Veterinarskega inženiringa Nabergoj Moravske Toplice sta veterinarja Marko in Smiljana Nabergoj ustanovila neprofitni Zavod gnezdo upanja, ki pa je že dodobra zaživel in upravičil svoj namen delovanja in ustanovitve. V Zavodu, v tako imenovanem azilu za prosto živeče živali, tudi za tiste, ki niso po zakonu zaščitene, jih v Moravskih Toplicah sprejmejo z odprtimi rokami, da jim pomagajo preživeti.
Z Zavodom gnezdo upanja pomagajo prosto živečim živalim hkrati pa vse,
ki obiščejo zavod, predvsem najmlajše po strokovni plati tudi
izobražujejo, da otroci spoznajo pomen divjih živali, kako se morajo v
naravi vesti in obnašati in takim živalim pomagati, če le morejo. Sčasoma se bo zavod še širil, kajti za prosto živeče živali, ki jih je
vse več in več, potrebujejo več prostora, da se bodo lahko bolj prosto
gibale v naravi, od koder so tudi prišle. Uredili naj bi učno pot, kjer
bi si otroci in ostali obiskovalci ogledali živali. Tačas imajo v Zavodu
gnezdo upanja kar nekaj prosto živečih živali, ki jih oskrbujejo,
hranijo in skrbijo za nje, da bodo potem lažje spet odšle v naravo, od
koder so jih ljudje ali lovci k njim prinesli na zdravljenje ali v
oskrbo.
Rdeča nit delovanja zavoda je, da takim živalim omogočijo varno
vrnitev nazaj v naravo. Če pa katera od teh živali ostane trajni
invalid in po presoji strokovnjakov za prosto živeče živali ne bo sama
mogla preživeti v naravi, jo zadržijo ali pa jo dajo naprej, kjer imajo
podobni zavodi ali ustanove boljše namestitvene pogoje in sicer z več
prostora.
Pred časom pa se je v azilu v Zavodu gnezdo upanja znašla tudi
majhna nekaj tednov stara srnica, ki je bila najdena ob cesti na
Hotizi. Bila je zelo slabotna in polna klopov, stara okoli deset
dni. Kmalu potem, ko so jo sprejeli je za njeno varstvo poskrbela veterinarka Smiljana, a danes sta že pravi »prijateljici«. V začetku so ji
dajali infuzijo, sedaj pa je zaradi prebave že dobivala mleko, vodo in
ostale vitaminske dodatke. Ko so jo v Moravskih Toplicah sprejeli je
tehtala okoli enega kilograma, sedaj pa že pridobiva na teži, se prosto
sprehaja po dvorišču. Počiva in spi v posebnem prostoru, ki je samo za
njo pripravljen. Pri Nabergojevih bo srnica tako dolgo, dokler ne bo
samostojno jedla, dokler se ne bo sama znala pasti, morda celo do dva
meseca. Ko bo zrasla jo bodo dali lovcem na Hotizo, kateri jo bodo potem
spustili v naravo, mogoče jo bo našla njena mama srna, da bo bolj
varna in da se bo potem lažje privadila v naravi, od koder je bila
pripeljana v Moravske Toplice.