Prepletanje prleških in ormoških projektov
Na pobudo ormoškega župana Alojza Soka pogovor o predlogu zakona o razvojni podpori pomurski regiji
Prepletanje prleških in ormoških projektov
Vladni predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju od 2010. do 2015. leta je naletel na neodobravanje ormoškega župana Alojza Soka, saj so v ta zakon vključene nekatere prleške občine, ki spadajo pod Pomurje.
Prepričan je namreč, da bi zaradi težke gospodarske situacije in vedno
več brezposelnih v Upravni enoti Ormož potrebovali podoben zakon tudi
za ormoško območje, ki v nekaterih projektih sodeluje s prleškimi
občinami, statistično pa je uvrščen v podravsko regijo. Z željo, da bi
slišal tudi mnenje nekaterih ostalih, s katerimi občine Ormož, Sveti
Tomaž in Središče ob Dravi tvorijo območno razvojno partnerstvo
Prlekije, je sklical sestanek, na katerega je povabil deset županov
t.i. prleških občin, nekatere poslance državnega zbora z območja med
Muro in Dravo, predstavnike razvojnih agencij in območnih
obrtno-podjetniških zbornica.
Skromna udeležba
Udeležba je bila skromna. Poslanci Vili Trofenik, Anton Kampuš, Franc Jurša, Franc Pukšič, Branko Marinič in Dejan Levanič so bili v Ljubljani na zasedanju državnega zbora, izmed županov pa so se odzvali le Anton Slana iz Svetega Jurija ob Ščavnici, Branko Belec iz Križevcev in Jurij Borko iz Središča od Dravi. "Tudi mi čutimo posledice zapiranja Mure," je dejal Sok. Prisotnim je nekatere statistične podatke, ki govorijo o brezposelnosti na ormoškem območju, predstavila Vlasta Stojak iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Potrdila je Sokove ugotovitve, da se število brezposelnih povečuje. Navedla je podatek, da je bilo konec septembra na ormoškem območju 929 brezposelnih, v primerjavi z decembrom 2008 pa se je brezposelnost povečala za več kot polovico. Na območju Urada za delo Ormož se je v prvih devetih mesecih na novo prijavilo 1032 ljudi, od tega jih je bilo 559, katerim se je iztekla zaposlitev za določen čas, 252 pa se jih je prijavilo na zavodu zaradi stečaja, prisilne poravnave podjetja ali kot presežni delavci.
Prepletanje ormoških in prleških projektov
Slavko Gregurec iz Javne razvojne agencije Ormož predlaga, da se v ta zakon, ki bo šel v kratkem skozi parlamentarno proceduro, vključijo tudi tri občine UE Ormož, ob tem pa spomnil, da je občina Ormož nosilec oziroma partner v številnih skupnih projektih, v katerih sodelujejo prleške občine, ki so vključene v Pomurje. Sodelovanje občin z ormoškega območja pri prleških projektih je potrdil tudi Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije Ljutomer, ki je imel veliko pripomb na pripravljavce zakona: "Razen vključevanja, zgolj in izključno, Regionalne razvojne agencije Mura iz Murske Sobote tudi v samem Pomurju ni bilo. To je ena od ključnih kritik, ki so jih javno izrekli vsi župani pomurskih občin. To je javni opomin pripravljavcu zakona in tudi njegovim pomočnikom v regiji, ki so pravzaprav pod oznako strogo zaupno pripravljali dokumente."
Slana, ki se je udeležil minule seje pomurskih županov, je izpostavil, da bi morali slišati mnenje poslancev z območja med Muro in Dravo, ki bi podali smernice kako in kaj v prihodnje, ob tem pa priznal, da svojega niso naredili tudi župani. "Nismo naredili tistega, kar od nas občani pričakujejo. V ospredju je predvsem državni projekt oskrbe z vodo, župani pa smo nekako postopali na mestu in nismo enotno nastopili pri izvedbi," je dejal Slana, Borko je ob tem dodal, da takšni in podobni zakoni niso potrebni, od države pričakuje le, da "vzpodbudi vzpostavljanje pogojev za razvoj gospodarstva in delovnih mest". Slana in Borko bi si želela predvsem manj rigorozne pogoje pri spreminjanju kmetijskih površin v zazidljive parcele, ki bi jih občine lahko ponudile potencialnim investitorjem.
Kdo vse je Prlek?
Ivan Babič iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož je kot težavo za trenutno stanje na njihovem območju omenil izgradnjo oziroma dokončanje pomurskega kraka avtoceste, "saj se je operativa, ki je na tem projektu delala, sprostila", kot rešitev pa vidi izgradnjo hitre ceste med Ormožem in Slovensko Bistrico. "Ormož se raje vključuje v podravsko regijo ali pod Ptuj, poleg tega je vprašanje, kdo se v tem delu Slovenije sploh ima za Prleka," je razpravo zaključil Niko Šoštarič iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer in ob tem povedal, da je v okviru obrtno-podjetniškega sistema Ormožu mesto v pomurski regiji.
Skromna udeležba
Udeležba je bila skromna. Poslanci Vili Trofenik, Anton Kampuš, Franc Jurša, Franc Pukšič, Branko Marinič in Dejan Levanič so bili v Ljubljani na zasedanju državnega zbora, izmed županov pa so se odzvali le Anton Slana iz Svetega Jurija ob Ščavnici, Branko Belec iz Križevcev in Jurij Borko iz Središča od Dravi. "Tudi mi čutimo posledice zapiranja Mure," je dejal Sok. Prisotnim je nekatere statistične podatke, ki govorijo o brezposelnosti na ormoškem območju, predstavila Vlasta Stojak iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Potrdila je Sokove ugotovitve, da se število brezposelnih povečuje. Navedla je podatek, da je bilo konec septembra na ormoškem območju 929 brezposelnih, v primerjavi z decembrom 2008 pa se je brezposelnost povečala za več kot polovico. Na območju Urada za delo Ormož se je v prvih devetih mesecih na novo prijavilo 1032 ljudi, od tega jih je bilo 559, katerim se je iztekla zaposlitev za določen čas, 252 pa se jih je prijavilo na zavodu zaradi stečaja, prisilne poravnave podjetja ali kot presežni delavci.
Prepletanje ormoških in prleških projektov
Slavko Gregurec iz Javne razvojne agencije Ormož predlaga, da se v ta zakon, ki bo šel v kratkem skozi parlamentarno proceduro, vključijo tudi tri občine UE Ormož, ob tem pa spomnil, da je občina Ormož nosilec oziroma partner v številnih skupnih projektih, v katerih sodelujejo prleške občine, ki so vključene v Pomurje. Sodelovanje občin z ormoškega območja pri prleških projektih je potrdil tudi Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije Ljutomer, ki je imel veliko pripomb na pripravljavce zakona: "Razen vključevanja, zgolj in izključno, Regionalne razvojne agencije Mura iz Murske Sobote tudi v samem Pomurju ni bilo. To je ena od ključnih kritik, ki so jih javno izrekli vsi župani pomurskih občin. To je javni opomin pripravljavcu zakona in tudi njegovim pomočnikom v regiji, ki so pravzaprav pod oznako strogo zaupno pripravljali dokumente."
Slana, ki se je udeležil minule seje pomurskih županov, je izpostavil, da bi morali slišati mnenje poslancev z območja med Muro in Dravo, ki bi podali smernice kako in kaj v prihodnje, ob tem pa priznal, da svojega niso naredili tudi župani. "Nismo naredili tistega, kar od nas občani pričakujejo. V ospredju je predvsem državni projekt oskrbe z vodo, župani pa smo nekako postopali na mestu in nismo enotno nastopili pri izvedbi," je dejal Slana, Borko je ob tem dodal, da takšni in podobni zakoni niso potrebni, od države pričakuje le, da "vzpodbudi vzpostavljanje pogojev za razvoj gospodarstva in delovnih mest". Slana in Borko bi si želela predvsem manj rigorozne pogoje pri spreminjanju kmetijskih površin v zazidljive parcele, ki bi jih občine lahko ponudile potencialnim investitorjem.
Kdo vse je Prlek?
Ivan Babič iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož je kot težavo za trenutno stanje na njihovem območju omenil izgradnjo oziroma dokončanje pomurskega kraka avtoceste, "saj se je operativa, ki je na tem projektu delala, sprostila", kot rešitev pa vidi izgradnjo hitre ceste med Ormožem in Slovensko Bistrico. "Ormož se raje vključuje v podravsko regijo ali pod Ptuj, poleg tega je vprašanje, kdo se v tem delu Slovenije sploh ima za Prleka," je razpravo zaključil Niko Šoštarič iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer in ob tem povedal, da je v okviru obrtno-podjetniškega sistema Ormožu mesto v pomurski regiji.
