Nevladne organizacije pozivajo US, da razveljavi Uredbo za izgradnjo hidroelektrarn na Muri
Uredba, s katero je bila podeljena koncesija za izgradnjo verige hidroelektrarn na Muri, je po mnenju nevladnikov protizakonita in protiustavna
Novinarska konferenca ob Muri
Nevladne organizacije so v sredo, 15. junija, pozvale Ustavno sodišče, da razveljavi Uredbo o koncesiji za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, saj je bila koncesija po mnenju nevladnih organizacij podeljena protizakonito in protiustavno, ter v nasprotju z nacionalno ter EU zakonodajo. Po njihovem mnenju uredba kot takšna nikoli ni bila predmet celovite presoje vplivov na okolje, čeprav bi morala biti. Kot še omenjajo, je pred kratkim postalo jasno, da poskuša Vlada RS to zahtevo zaobiti s pripravo Državnega prostorskega načrta le za hidroelektrarno Hrastje - Mota, namesto za vseh osem hidroelektran skupaj.
»Povodje reke Mure je slovenska in evropska vroča točka (t.i. hot spot)
biotske raznolikosti in po raznovrstnosti ribje favne najbogatejše in
najbolj ohranjeno povodje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh. To je
edino porečje v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na
posamezne kose in je predvideno kot del petdržavnega UNESCO biosfernega
območja Mura-Drava-Donava, poznan tudi kot Evropska Amazonka. WWF
odločno nasprotuje izgradnji hidroelektrarn v biotsko tako pomembnem
območju,« je povedal Martin Šolar iz WWF Adria.
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05), s katero je Vlada RS leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) koncesijo za izgradnjo osmih hidroelektran na reki Muri, je po mnenju nevladnih organizacij protizakonita, saj bi bilo potrebno pred njenim sprejemom in podelitvijo koncesije narediti obvezno študijo celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), kajti gre za projekt s pomembnim vplivom na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje ni bila izvedena, koncesijski akt pa je bil izdan brez možnosti sodelovanja javnosti ter v nasprotju s predpisanim postopkom.
»Celovita presoja vplivov na okolje zgolj za eno hidroelektrarno od predvidenih osmih, pomeni razdrobitev projektov (t.i. salami slicing), z namenom prikriti skupne vplive vseh predvidenih posegov na Muri. Posamične CPVO nikakor ne morejo nadomestiti neizvedene celovite CPVO pred sprejetjem izpodbijane uredbe, pri čemer je tudi za CPVO Hrastje - Mota potrebno upoštevati dejstvo, da se celoten poseg nahaja na območju Natura 2000 in bi pomenil nedopustno poslabšanje stanja površinskih voda reke Mure. Slovenija namreč za Muro ni uveljavila izjeme po Okvirni vodni direktivi, zaradi česar zakonita postavitev HE Hrastje - Mota ni možna,« je povedal Tomaž Petrovič, odvetnik kampanje Rešimo Muro.
»Mura je območje Natura 2000 z največ kvalifikacijskimi vrstami v Sloveniji, saj varuje kar 66 živalskih vrst, od tega 13 vrst rib. Porečje Mure je življenjski prostor 51 od 76 domorodnih vrst rib, od tega jih je kar 36 na Rdečem seznamu Republike Slovenije. V kolikor pride do izgradnje hidroelektrarn na Muri, bo po naših predvidevanjih izumrlo kar 19 vrst rib. Glede na uničujoč vpliv hidroelektrarn na naravo in okolje, Vlada RS ne bi smela izdati Uredbe brez predhodne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje,« je povedala Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije in koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Slovenija je že od leta 1998 podpisnica Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje – konvencije ESPOO. Konvencija ESPOO omogoča javnosti in oblastem v potencialno prizadetih državah, da so o projektih, ki imajo čezmejni vpliv, obveščene in vključene v posvetovanje, preden se sprejme dokončna odločitev. Že izgradnja prve od načrtovanih osmih hidroelektrarn, HE Hrastje - Mota, bi imela čezmejni vpliv.
»Slovenija o načrtovani postavitvi osmih hidroelektrarn na reki Muri ni obvestila nobene od sosednjih držav o morebitnih čezmejnih vplivih ali jim omogočila seznanitev z načrtom. Pri sprejemanju Uredbe Slovenija ni upoštevala praktično nobene od sprejetih zavez konvencije ESPOO, ne glede obveščanja in ne glede priprave dokumentacije o presoji vplivov na okolje, kaj šele posvetovanja s sosednjimi državami. Zato smo pobudniki prepričani, da bo poleg Evropske komisije zadevo pod drobnogled vzela tudi Ekonomska komisija ZN za Evropo (UNECE),« je dodal Šolar.
Koncesijo je Vlada RS podelila brez javnega razpisa. Javni razpis ni potreben le, če gre za podaljšanje časa trajanja koncesije ali za povečanje njenega obsega, ter če se pogoji koncesije niso spremenili. Leta 2005 so DEM kupile malo hidroelektrarno Ceršak in s tem hkrati pridobile koncesijo za rabo vode reke Mure za osem velikih hidroelektrarn, kar je popolnoma nesprejemljivo. Pri tako različni vsebini in obsegu obeh koncesij bilo potrebno izdati popolnoma novo koncesijo, za katero bi moral biti izveden tudi nov javni razpis. Zaradi kršitve enakega varstva pravic po 22. čl. Ustave RS, predstavlja navedeno dodatni razlog za razveljavitev izpodbijane Uredbe. Nenazadnje je potrebno opozoriti tudi na možnost nedovoljene državne pomoči. Nadaljevanje nezakonitega postopka po tej poti bi lahko ponovno vodilo do visokih kazni s strani Evropske komisija oz. sodišča EU.
Društvo za preučevanje rib Slovenije, WWF (Svetovni sklad za naravo) in koalicija več kot 40 nevladnih organizacij odločno nasprotujejo temu projektu, ki bo za vedno spremenil Muro v verigo akumulacij, zato pozivajo k ohranitvi naše edinstvene reke s kampanjo Rešimo Muro – Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero želijo opozoriti javnost na grožnjo, ki jo izgradnja hidroelektrarn predstavlja Muri in njeni biotski raznovrstnosti.
Nezakonitosti v izpodbijani Uredbi in DPN za gradnjo HE Hrastje - Mota bodo nevladne organizacije prijavile tudi Evropski komisiji.
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05), s katero je Vlada RS leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) koncesijo za izgradnjo osmih hidroelektran na reki Muri, je po mnenju nevladnih organizacij protizakonita, saj bi bilo potrebno pred njenim sprejemom in podelitvijo koncesije narediti obvezno študijo celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), kajti gre za projekt s pomembnim vplivom na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje ni bila izvedena, koncesijski akt pa je bil izdan brez možnosti sodelovanja javnosti ter v nasprotju s predpisanim postopkom.
»Celovita presoja vplivov na okolje zgolj za eno hidroelektrarno od predvidenih osmih, pomeni razdrobitev projektov (t.i. salami slicing), z namenom prikriti skupne vplive vseh predvidenih posegov na Muri. Posamične CPVO nikakor ne morejo nadomestiti neizvedene celovite CPVO pred sprejetjem izpodbijane uredbe, pri čemer je tudi za CPVO Hrastje - Mota potrebno upoštevati dejstvo, da se celoten poseg nahaja na območju Natura 2000 in bi pomenil nedopustno poslabšanje stanja površinskih voda reke Mure. Slovenija namreč za Muro ni uveljavila izjeme po Okvirni vodni direktivi, zaradi česar zakonita postavitev HE Hrastje - Mota ni možna,« je povedal Tomaž Petrovič, odvetnik kampanje Rešimo Muro.
»Mura je območje Natura 2000 z največ kvalifikacijskimi vrstami v Sloveniji, saj varuje kar 66 živalskih vrst, od tega 13 vrst rib. Porečje Mure je življenjski prostor 51 od 76 domorodnih vrst rib, od tega jih je kar 36 na Rdečem seznamu Republike Slovenije. V kolikor pride do izgradnje hidroelektrarn na Muri, bo po naših predvidevanjih izumrlo kar 19 vrst rib. Glede na uničujoč vpliv hidroelektrarn na naravo in okolje, Vlada RS ne bi smela izdati Uredbe brez predhodne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje,« je povedala Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije in koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Slovenija je že od leta 1998 podpisnica Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje – konvencije ESPOO. Konvencija ESPOO omogoča javnosti in oblastem v potencialno prizadetih državah, da so o projektih, ki imajo čezmejni vpliv, obveščene in vključene v posvetovanje, preden se sprejme dokončna odločitev. Že izgradnja prve od načrtovanih osmih hidroelektrarn, HE Hrastje - Mota, bi imela čezmejni vpliv.
»Slovenija o načrtovani postavitvi osmih hidroelektrarn na reki Muri ni obvestila nobene od sosednjih držav o morebitnih čezmejnih vplivih ali jim omogočila seznanitev z načrtom. Pri sprejemanju Uredbe Slovenija ni upoštevala praktično nobene od sprejetih zavez konvencije ESPOO, ne glede obveščanja in ne glede priprave dokumentacije o presoji vplivov na okolje, kaj šele posvetovanja s sosednjimi državami. Zato smo pobudniki prepričani, da bo poleg Evropske komisije zadevo pod drobnogled vzela tudi Ekonomska komisija ZN za Evropo (UNECE),« je dodal Šolar.
Koncesijo je Vlada RS podelila brez javnega razpisa. Javni razpis ni potreben le, če gre za podaljšanje časa trajanja koncesije ali za povečanje njenega obsega, ter če se pogoji koncesije niso spremenili. Leta 2005 so DEM kupile malo hidroelektrarno Ceršak in s tem hkrati pridobile koncesijo za rabo vode reke Mure za osem velikih hidroelektrarn, kar je popolnoma nesprejemljivo. Pri tako različni vsebini in obsegu obeh koncesij bilo potrebno izdati popolnoma novo koncesijo, za katero bi moral biti izveden tudi nov javni razpis. Zaradi kršitve enakega varstva pravic po 22. čl. Ustave RS, predstavlja navedeno dodatni razlog za razveljavitev izpodbijane Uredbe. Nenazadnje je potrebno opozoriti tudi na možnost nedovoljene državne pomoči. Nadaljevanje nezakonitega postopka po tej poti bi lahko ponovno vodilo do visokih kazni s strani Evropske komisija oz. sodišča EU.
Društvo za preučevanje rib Slovenije, WWF (Svetovni sklad za naravo) in koalicija več kot 40 nevladnih organizacij odločno nasprotujejo temu projektu, ki bo za vedno spremenil Muro v verigo akumulacij, zato pozivajo k ohranitvi naše edinstvene reke s kampanjo Rešimo Muro – Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero želijo opozoriti javnost na grožnjo, ki jo izgradnja hidroelektrarn predstavlja Muri in njeni biotski raznovrstnosti.
Nezakonitosti v izpodbijani Uredbi in DPN za gradnjo HE Hrastje - Mota bodo nevladne organizacije prijavile tudi Evropski komisiji.
