Obeležili peti praznik Krajevne skupnosti Železne Dveri
Slavnostni govornik je bil Anton Petelinšek, ki je predvsem mladim na srce položil številne besede, s katerimi je poveličeval slovenski jezik
Prlekija-on.net, četrtek, 16. junij 2016 ob 08:57
Krajevna skupnost (KS) Železne Dveri je praznovala peti praznik. Kot vsako leto doslej so se krajani in številni gostje zbrali pred rojstno hišo jezikoslovca svetovnega formata Franca Miklošiča. »Vsak kraj na svetu ima svoje značilnosti, posebnosti in zgodbe. Pogosto nastanejo nenapovedano, nenačrtovano. Vse pričajo o človeški iznajdljivosti in vztrajnosti. Govorijo o upanju, o pogumnih začetkih ljudi, ki so se podali v svet, in o rezultatih, ki so jih dosegli. In vsem tem zgodbam je skupna le ena stvar, zelo hitro lahko tonejo v pozabo. To bi se lahko zgodilo tudi Miklošiču, pa se ni. Zahvaljujoč velikemu številu posameznikov je Miklošičeva zapuščina trdno zasidrana v Radomerščaku,« je dejal predsednik KS Železne Dveri Marjan Munda.
Pomembno vlogo pri obujanju spomina na Franca Miklošiča ima ljutomerska
gimnazija, ki nosi ime tega velikega jezikoslovca, z vlaganjem v njegovo
rojstno hišo in okolico pa skrbi za ohranjanje dediščine družina
Vaupotič, ki je lastnica Miklošičeve domačije. Kot je dejala ljutomerska
županja mag. Olga Karba je tudi Miklošičeva zapuščina del turistične
ponudbe občine Ljutomer. »Turisti iščejo pristne destinacije in mi lahko
na tem področju, s skupnimi močmi, naredimo ogromno. Če želimo turiste
zadržati pri nas, da bodo doživeli trenutek prleške duše, potem moramo
razvijati zgodbe, vsebine, dogodke, ki bodo prikazali to našo tradicijo,
vrhunska vina in odlično kulinariko. Verjamem, da smo na pravi poti.
Živimo v izjemno čudoviti občini, ki je dejansko napolnila s to
ustvarjalno energijo tudi Miklošiča,« je dejala ljutomerska županja.
Slavnostni
govornik je bil dolgoletni urednik in novinar Radia Maribor Anton
Petelinšek, ki je predvsem mladim, ki so iz Ljutomera ob tej priložnosti
pripešačili v Radomerščak, na srce položil številne besede, s katerimi
je poveličeval slovenski jezik. »Premalo se danes zavedamo, kakšna
milost, kakšen dar je imeti svoj lastni materni jezik, ki je kodificiran
na raven slovnice, ki je kodificiran na raven uporabe v najzahtevnejših
orbitah človekovega intelektualnega, duhovnega, umetniškega in
znanstvenega ustvarjanja. Ljudje, ki zdajle, v tem trenutku, pošiljajo v
državni zbor, preko vladnih poti, v javno razpravo nekakšen zakon, po
kateri bi bila sodobna Linqua franca, kar je angleščina, enakopravni
komunikacijski jezik v slovenskih univerzah, v bistvu ne vedo, kaj
počenjajo,« je dejal Petelinšek in apeliral na vse, da ne uničujejo
pomena slovenskega jezika, ki mora biti še naprej enakopraven jezikom
ostalih držav Evropske unije.