Nekateri so v gasilskih vrstah več kot 70 let

PGD Tešanovci deluje že tretje stoletje in drugo tisočletje; Na praznovanju 120-letnice tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in namestnik predsednika GZS mag. Janko Cerkvenik

Prlekija-on.net, ponedeljek, 18. julij 2016 ob 16:33
120 let PGD Tešanovci

120 let PGD Tešanovci

V teh vročih dnevih, ko smo v Sloveniji obhajali četrt stoletja samostojne države, so gasilci v Tešanovcih, tipični obcestni panonski vasi, v občini Moravske Toplice, združili dva praznika. Ob srebrnem jubileju Slovenije, so namreč počastili svojo okroglo, visoko 120. obletnico. Gasilsko praznovanje enega izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, ki deluje že 3. stoletje in 2. tisočletje, je bilo zelo veličastno. Začelo se je sicer že teden dni pred tem, ko so gasilci na tamkajšnjem pokopališču v spomin na vse svoje preminule gasilce položili venec, v znak njihovega spoštovanja pa so častni predsednik GZS Ernest Eöry, častni poveljnik gasilske regije Pomurje Franček Gomboc in predsednik domačega PGD Geza Grabar, odkrili spominsko ploščo. Sledila je slavnostna seja s podelitvijo značk za dolgoletno in operativno delo, društvenih priznanj gasilcem, občanom, sponzorjem in donatorjem. Domače društvo je šestim svojim veteranom izročilo listine o častnem članstvu. Dobili so jih Geza Kučan, ki v društvu vztraja že 71.let, Geza Rituper in Geza Grabar st. v gasilstvu sta 66.let, Štefan Kuhar (60 let) ter Franc Pozvek in Martin Sobočan (45 let).

Osrednja prireditev se je začela z veliko gasilsko parado z več kot 120 gasilci. Na čelu parade je bil Pihalni orkester Murska Sobota, ki je krajane prebujal z budnico že v zgodnjih jutranjih urah. V paradi je bil tudi demonstracijski prikaz gasilske tehnike vseh vrst, ki jo premorejo gasilci iz Prekmurja. Na čelu kolone vozil je bila štirikolna ročna brizgalna domačega društva iz leta 1884, ki jo je vlekel konj domačina Branka Cipota. Kolono ducata vozil – od tistih za prevoz moštva, prevoz opreme in avtocistern je zaključila najnovejša pridobitev murskosoboških gasilcev, 42-metrska hidravlična avtolestev s platformo in pregibnim letvenikom. Na osrednji proslavi v šotoru za vaško-gasilskim domom, ki se je je udeležilo veliko krajanov, s čimer so potrdili, da dihajo z domačimi gasilci, sta kot osrednja govornika, ministrica za obrambo Andreja Katič in namestnik predsednika GZS mag. Janko Cerkvenik, pohvalila prizadevanje tešanovskih gasilcev v skrbi za ohranitev človeških življenj in premoženja ob nesrečah.

Ob tem je Katičeva požela aplavz, ko je gasilski postroj iz vročega sonca umaknila v šotor, Cerkvenik pa je ob srebrnem odlikovanju GZS, ki ga je prejelo društvo, odlikoval tudi nekatere posameznike. Odlikovanje GZS II. stopnje sta prejela Jože Gutman in Franc Vitez, s I. stopnjo pa Franc Küčan in Štefan Kuhar. Plamenice GZS III. stopnje je prejel Matjaž Trajber, II. stopnje pa Robert Casar in Štefan Turner. Društvo je bilo odlikovano tudi z zlatim znakom Civilne zaščite. Med številnimi gasilskimi prijatelji so društvu čestitali tudi gasilci iz PGD Zgornji Brnik in PGD Višnja gora, s katerima tešanovsko društvo sodeluje vrsto let. Višnjani so ob tej priložnosti odlikovali sedanjega predsednika Grabarja, poveljnika Antona Ošlaja in nekdanjega predsednika Küčana z zlatim znakom GZ Ivančna Gorica.

Kot se za tako veličastno prireditev spodobi, je sledil prisrčni kulturni program domače gasilske mladine in folkloristov. Društvo je ob jubileju na 242 straneh izdalo tudi zbornik o življenju in delu gasilstva v Tešanovcih, ki je že njihov četrti. Njihov novi član Jožef Cigan pa je pripravil bogato razstavo o zgodovini gasilstva v Tešanovcih. PGD Tešanovci je po kategorizaciji GZS društvo I. kategorije in je eno od 28. v GZ Moravske Toplice. V tem obdobju so tešanovski gasilci posedovali na okrog 90. intervencijah v domačem kraju in nekaj čez 100 v soseščini. Sedanjo vodstvo društvo vodi že 11. leto. V tem času so zamenjali avtocisterno, razvili društveni prapor, že trikrat doslej, zamenjali garažna vrata, zamenjali električno sireno z daljinsko vodeno elektronsko, uredili orodišče ter kupili novo vozilo za prevoz moštva s priklopnikom za prevoz opreme. V društvu premorejo štiri tekmovalne enote, od letos tudi novo žensko. V računalniški program Vulkan imajo vpisanih 110 članov.

Dolga, bogata in spoštovanja vredna je prehojena pot gasilstva v Tešanovcih. Pred 120 leti (06. marca 1896) je 23  napredno mislečih vaščanov ustanovilo takratno Požarno društvo Tešanovci in poleg skrbi za požarno varnost so od takrat gasilci tudi v tem kraju nosilci razvoja in družabnega življenja. Kot je v kroniki društva napisal aktualni predsednik Grabar, dobro organizirani so kljub materialnim težavam dosegli marsikateri zavidanja vreden uspeh. Začel se je z nakupom večje ročne dvokolne brizgalne leta 1905, ki je zamenjala brizgalno, ki je bila v vasi že pred uradnim začetkom gasilstva, od leta 1884 in jo ponosno naši gasilci hranijo še danes. Prvi društveni prapor je na svečanosti ob 40. obletnici društva leta 1936 daroval v Tešanovcih rojeni prvi prekmurski industrialec Josip Benko, leta 2005 posthumno imenovan za častnega občana občine Moravske Toplice. V znak spoštovanja do Benka je občina v spodnjem delu vasi uredila spominski park in vanj postavila njegov doprsni kip. Med drugo svetovno vojno je bilo tudi v Tešanovcih delovanje gasilcev moteno, saj je bilo veliko članov mobiliziranih v različne vojske.

Na proslavi 50. obletnice, leta 1946, se je prvič predstavila tudi ženska desetina. V začetku 60. let je bil  dokončan vaško-gasilski dom, kmalu zatem pa so kupili električno sireno in prvo motorno brizgalno znamke Magirus (1961). Leta 1966 je bilo v novem vaško-gasilskem domu dograjeno tudi orodišče, ki je zamenjalo tesen prostor v starem gasilskem domu pri kapelici. Drugi društveni prapor so razvili leta 1968, leto pred tem pa je bila kupljena motorna brizgalna znamke Rosenbauer, ki brezhibno deluje še danes. Prvo gasilsko vozilo so tešanovski gasilci, ki so v 120 letih delovanja sodelovali pri nekaj več kot 90 požarih v domači vasi ter na več kot stotih v bližnji okolici, v garažo zapeljali leta 1983; devet dni pred osamosvojitvijo Slovenije, torej junija 1991, pa je bila predana v uporabo še avtocisterna.

Velik razmah na organizacijskem in tehničnem področju je društvo doživelo v času predsedovanja Franca Küčana (1980-2002), saj je tedaj društvu kupilo sploh svojo prvo gasilsko vozilo, orodno TAM 2000 (1983), zatem pa še dve: rabljeno avtocisterno TAM 5000 (1991) in za prevoz moštva, Ford (1996). Društvo se je v tistem času zelo okrepilo tudi na operativnem in tekmovalnem področju, saj je sredi 90. let imelo kar šest tekmovalnih enot; enoti pionirjev (1987) in članic (1996) pa ste se udeležili tudi državnih tekmovanj. Po veličastni 100. obletnici – 1996, je v naslednjih letih (1997-2002.)  sledil ciklus šestih društvenih tekmovanj v spomin na rojaka Josipa Benka. Leta 1995 pa je bilo društvo gostitelj velikega medobčinskega gasilskega tekmovanja z udeležbo več kot 40 tekmovalnih enot iz vsega Pomurja. Do praznovanja 110. obletnice so člani društva vse sile in sredstva usmerili v posodobitev vaško-gasilskega doma. Po letu 2006 oziroma v zadnjih desetih letih, ko društvo operativno in organizacijsko vodi sedanje vodstvo, pa tešanovski gasilci nizajo uspeh za uspehom. Praktično ni leta, ko se v društvu ne bi lahko pohvalili s kakšno novo pridobitvijo.

Veliko pa se je v tem času zgodilo tudi na operativnem področju, saj so se začela načrtna izobraževanja in usposabljanja operativnih članov, saj sodobna oprema ne pomeni nič, če z njo ne vemo tudi strokovno rokovati. "Tako poveljstvo društva vsako leto na izobraževanje na nivoju občinske gasilske zveze, regije ali v republiški center za izobraževanje na Ig oz. Pekre pošlje kakega člana, včasih tudi več. Pred leti je bilo društvo na nivoju občinske gasilske zveze tudi gostitelj zaščitno-reševalne vaje, zadnjih nekaj let pa se je število tekmovalnih enot z dveh povečalo na štiri, od letos pa po skoraj 20 letih ponovno deluje tudi enota članic" poudarja Geza Grabar, ki dodaja, da so gasilcem v finančnem pogledu v vseh takšnih in podobnih akcijah v veliko pomoč krajani, lokalna skupnost ter številne gospodarske družbe.


Več v Kultura in izobraževanje