2,8 milijona evrov vredno žičnato ograjo zarašča rastlinje
177 kilometrov žičnate ograje na južni meji je državo stalo cca 2,8 mio evrov. V Grčiji trenutno več kot 50.000 migrantov, ki čakajo na svojo pot v Evropo.
Žičnata ograja na Gibini
Od
postavitve žičnate ograje oz. tehničnih ovir na naši južni meji, je
minilo že več kot osem mesecev. Ograjo, ki so jo v naši bližini
postavili na območju občin Razkrižje in Središče ob Dravi,
medtem že zarašča trava in drugo rastlinje. Svojega namena - usmerjanje
migrantov k mejnim prehodom - do sedaj oviram ni bilo potrebno
opravljati, saj se je glede prehoda migrantov z ukinitvijo balkanske
migrantske poti stanje umirilo, je pa ograja po podatkih lovskih
organizacij ustavila vsaj trinajst živali.
Ker nas je zanimalo,
ali se nameni ovire kmalu odstraniti ali pa gre le za "zatišje pred
viharjem", smo na Urad vlade RS za komuniciranje naslovili nekaj
vprašanj v povezavi s tem.
V Grčiji že sedaj več kot 50.000 migrantov
Kot prvo nas je zanimalo ali se ograja nameni v kratkem morda odstraniti oz. kakšen je dogovor, kako dolgo bi naj ta ograja bila postavljena. Glede tega so nam na uradu odgovorili: "Ovire se postavljajo glede na oceno gibanja migracijskih tokov in razvoja dogodkov na grško-makedonski meji ter za preprečevanje razpršenosti prehajanja zelene meje in usmerjanja prehoda na vstopne točke. Kot smo v preteklosti že večkrat pojasnili, gre za nujen in začasni ukrep, ki je potreben za zaščito države, prebivalcev in premoženja. Ovire se postavljajo glede na konfiguracijo terena in tako, da se čim bolje zagotovi nadzor nad vstopnimi točkami v državo in zavaruje zunanjo schengensko mejo. Vse nadaljnje odločitve o postavljenih začasnih tehničnih ovirah so odvisne od razvoja dogodkov in tveganj, zaradi katerih so ovire postavljene.
Zavedati se moramo, da migranti še vedno prihajajo iz Turčije na grške otoke, od koder potujejo s trajekti na celino. Grška vlada še vedno v celoti ne obvladuje razmer, kar so potrdile tudi zadnje evalvacije, da bi situacijo rešila in da bi na celini zagotovila dovolj nastanitvenih kapacitet. V Grčiji je že sedaj več kot 50.000 migrantov. Obenem imajo v Makedoniji politično krizo in je stanje precej občutljivo. Ponovno se je okrepila tudi migrantska pot preko Sredozemskega morja v Italijo. Zato pozorno spremljamo situacijo in ocenjujemo morebitna tveganja, da bi, če bi bilo to potrebno, tudi ustrezno ukrepali.
Zato slovenska vlada vzdržuje ograjo na svoji južni meji. Vendar pa moramo poudariti, da se istočasno izvajajo tudi drugi ukrepi, saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav. Slovenija ima namreč okoli 670 kilometrov kopenske državne meje s Hrvaško in ograja je bila postavljena tam, kjer to dopušča konfiguracija terena. Treba je vedeti, da ima Madžarska precej manj meje s Srbijo in kljub temu, da je zaradi konfiguracije terena (ravnina) lahko postavila ograjo vzdolž celotne meje, mejo vsak dan prestopi tudi do nekaj 100 migrantov, kar pomeni, da fizična prepreka ni edini garant za rešitev problema povečanega migracijskega toka.
Pozorni smo na vsa dogajanja v regiji in jih intenzivno spremljamo. Situacija v prihodnje je odvisna od številnih dejavnikov, med drugimi tudi učinkovitost dela Frontexa, odnosa Turčije do tega vprašanja, varnostnih in politično-ekonomskih ter socialnih razmer tako v Siriji kot drugih izpostavljenih državah."
Nato smo povprašali, kako je glede košnje oz. čiščenja okoli ograje, saj je večina ograje že precej zaraščena in se ponekod praktično ne vidi. "Na terenu smo dnevno prisotni, ga redno pregledujemo in smo tudi v rednem stiku z lokalnimi skupnostmi. Redno potekajo tudi usklajevanje in dogovori z vsemi vključenimi ministrstvi glede dinamike postavljanja začasnih tehničnih ovir, zamenjave s panelno ograjo, vzdrževanjem, čiščenjem ipd. Torej gre za celo vrsto ukrepov, s katerim poskušamo omiliti določene negativne učinke, ki jih ima postavitev začasnih tehničnih ovir in s katerimi želimo zagotoviti še večjo varnost prebivalcev in živali. Vzdrževanje začasnih tehničnih ovir (košnja) se bo začelo izvajati v naslednjih tednih z zunanjimi izvajalci. Postopki so še v teku," so nam pojasnili.
Lastnikom zemljišč nadomestilo
Glede vprašanja, ali si lastniki zemljišč, na katerih stoji ograja, zaradi težjih okoliščin kmetovanja lahko obetajo kakšno odškodnino, so nam odgovorili: "Posebna delovna skupina Vlade za pripravo potrebnih sprememb zakonodaje glede varovanja državne meje pripravlja zakonske podlage in enotno metodologijo, po kateri se bo lastnikom zemljišč, kjer so postavljene tehnične ovire, izplačalo nadomestilo za poseg v njihovo lastninsko pravico in onemogočeno redno rabo zemljišč. Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja predlog dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje. Ta določa, da morajo lastniki zemljišč omogočiti namestitev tehničnih sredstev, hkrati pa bi bili zaradi nemožnosti njihove uporabe upravičeni do nadomestila."
Postavljeno 177 kilometrov ograje, kar je državo stalo cca 2,8 mio evrov
Nabava in postavljanje zaščitnih tehničnih ovir (žična ograja) je državo stalo cca 2,8 mio evrov.
Prva pogodba, ki vključuje tako dobavo materiala kot tudi postavitev panelne ograje (20 km), je bila podpisana novembra 2015. Cena nabave materiala in postavitve panelne ograje z vsemi elementi in postavitev v vseh kategorijah zemljišč je bila 98,8 evra na tekoči meter. Druga pogodba je bila podpisana aprila 2016 (10 km). Cena nabave materiala in postavitev panelne ograje z vsemi elementi v vseh kategorijah zemljišč je bila 91,8 evra na tekoči meter."
V Grčiji že sedaj več kot 50.000 migrantov
Kot prvo nas je zanimalo ali se ograja nameni v kratkem morda odstraniti oz. kakšen je dogovor, kako dolgo bi naj ta ograja bila postavljena. Glede tega so nam na uradu odgovorili: "Ovire se postavljajo glede na oceno gibanja migracijskih tokov in razvoja dogodkov na grško-makedonski meji ter za preprečevanje razpršenosti prehajanja zelene meje in usmerjanja prehoda na vstopne točke. Kot smo v preteklosti že večkrat pojasnili, gre za nujen in začasni ukrep, ki je potreben za zaščito države, prebivalcev in premoženja. Ovire se postavljajo glede na konfiguracijo terena in tako, da se čim bolje zagotovi nadzor nad vstopnimi točkami v državo in zavaruje zunanjo schengensko mejo. Vse nadaljnje odločitve o postavljenih začasnih tehničnih ovirah so odvisne od razvoja dogodkov in tveganj, zaradi katerih so ovire postavljene.
Zavedati se moramo, da migranti še vedno prihajajo iz Turčije na grške otoke, od koder potujejo s trajekti na celino. Grška vlada še vedno v celoti ne obvladuje razmer, kar so potrdile tudi zadnje evalvacije, da bi situacijo rešila in da bi na celini zagotovila dovolj nastanitvenih kapacitet. V Grčiji je že sedaj več kot 50.000 migrantov. Obenem imajo v Makedoniji politično krizo in je stanje precej občutljivo. Ponovno se je okrepila tudi migrantska pot preko Sredozemskega morja v Italijo. Zato pozorno spremljamo situacijo in ocenjujemo morebitna tveganja, da bi, če bi bilo to potrebno, tudi ustrezno ukrepali.
Zato slovenska vlada vzdržuje ograjo na svoji južni meji. Vendar pa moramo poudariti, da se istočasno izvajajo tudi drugi ukrepi, saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav. Slovenija ima namreč okoli 670 kilometrov kopenske državne meje s Hrvaško in ograja je bila postavljena tam, kjer to dopušča konfiguracija terena. Treba je vedeti, da ima Madžarska precej manj meje s Srbijo in kljub temu, da je zaradi konfiguracije terena (ravnina) lahko postavila ograjo vzdolž celotne meje, mejo vsak dan prestopi tudi do nekaj 100 migrantov, kar pomeni, da fizična prepreka ni edini garant za rešitev problema povečanega migracijskega toka.
Pozorni smo na vsa dogajanja v regiji in jih intenzivno spremljamo. Situacija v prihodnje je odvisna od številnih dejavnikov, med drugimi tudi učinkovitost dela Frontexa, odnosa Turčije do tega vprašanja, varnostnih in politično-ekonomskih ter socialnih razmer tako v Siriji kot drugih izpostavljenih državah."
Nato smo povprašali, kako je glede košnje oz. čiščenja okoli ograje, saj je večina ograje že precej zaraščena in se ponekod praktično ne vidi. "Na terenu smo dnevno prisotni, ga redno pregledujemo in smo tudi v rednem stiku z lokalnimi skupnostmi. Redno potekajo tudi usklajevanje in dogovori z vsemi vključenimi ministrstvi glede dinamike postavljanja začasnih tehničnih ovir, zamenjave s panelno ograjo, vzdrževanjem, čiščenjem ipd. Torej gre za celo vrsto ukrepov, s katerim poskušamo omiliti določene negativne učinke, ki jih ima postavitev začasnih tehničnih ovir in s katerimi želimo zagotoviti še večjo varnost prebivalcev in živali. Vzdrževanje začasnih tehničnih ovir (košnja) se bo začelo izvajati v naslednjih tednih z zunanjimi izvajalci. Postopki so še v teku," so nam pojasnili.
Lastnikom zemljišč nadomestilo
Glede vprašanja, ali si lastniki zemljišč, na katerih stoji ograja, zaradi težjih okoliščin kmetovanja lahko obetajo kakšno odškodnino, so nam odgovorili: "Posebna delovna skupina Vlade za pripravo potrebnih sprememb zakonodaje glede varovanja državne meje pripravlja zakonske podlage in enotno metodologijo, po kateri se bo lastnikom zemljišč, kjer so postavljene tehnične ovire, izplačalo nadomestilo za poseg v njihovo lastninsko pravico in onemogočeno redno rabo zemljišč. Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja predlog dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje. Ta določa, da morajo lastniki zemljišč omogočiti namestitev tehničnih sredstev, hkrati pa bi bili zaradi nemožnosti njihove uporabe upravičeni do nadomestila."
Postavljeno 177 kilometrov ograje, kar je državo stalo cca 2,8 mio evrov
Preberite tudi:Na zadnje nas je zanimalo še, koliko km ograje se je ob naši južni meji sploh postavilo in kolikšni so bili stroški te postavitve, na kar so nam odgovorili: "Trenutno je postavljenih okoli 177 kilometrov začasnih tehničnih ovir. Začasne tehnične ovire so postavljene na 66 različnih posamičnih lokacijah od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občini Piran in Koper. Začasne tehnične ovire smo odstranili na prehodnih mestih, v strnjenih naseljenih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire, ... in jo ponekod nadomeščamo s panelno ograjo. Panelne ograje se postavljajo na območju PU Murska Sobota, PU Maribor, PU Celje, PU Novo mesto, PU Ljubljana in PU Koper. Začasne tehnične ovire iz panelnih ograj so bile postavljene v skupni dolžini okoli 22 km in zamenjava poteka v skladu s sprejetim načrtom in dogovorom z lokalnimi skupnostmi teče sukcesivno naprej.
Ograja na Gibini
Ograja v Središču ob Dravi
Ograja z ostrimi ploščicami
Nabava in postavljanje zaščitnih tehničnih ovir (žična ograja) je državo stalo cca 2,8 mio evrov.
Prva pogodba, ki vključuje tako dobavo materiala kot tudi postavitev panelne ograje (20 km), je bila podpisana novembra 2015. Cena nabave materiala in postavitve panelne ograje z vsemi elementi in postavitev v vseh kategorijah zemljišč je bila 98,8 evra na tekoči meter. Druga pogodba je bila podpisana aprila 2016 (10 km). Cena nabave materiala in postavitev panelne ograje z vsemi elementi v vseh kategorijah zemljišč je bila 91,8 evra na tekoči meter."
