(Ne)propad vinogradnika
Prlekija-on.net, petek, 13. november 2009 ob 07:06
V tednu, ko goduje sv. Martin in ko se končuje obdobje martinovanj, je pravi čas, da nekoliko več besed namenimo vinogradništvu. Nekdaj donosna kmetijska panoga v zadnjih letih doživlja črne čase, tudi prihodnost ni nič kaj vzpodbudna. Nizke odkupne cene grozdja in vina ter vsako leto dražja fitofarmacevtska sredstva in goriva so pahnili vinogradništvo v nezavidljiv položaj. Predvsem na štajersko-prleškem območju, saj je dejstvo, da bela vina v primerjavi z rdečimi izgubljajo veljavo ter posledično tudi ceno.
Vinogradniški strokovnjak Roman Štabuc, ki želi s svojimi predavanji
vliti obupanim vinogradnikom še nekaj upanja, je predstavil skrb
zbujajoče številke. Majhnih vinogradnikov, ki imajo manj kot hektar
vinograda, je vsako leto manj, vinska trta pa izginja s sicer odličnih
leg, ki nam jih zavida celotna Evropa. Prelepa krajina, ki jo je še
pred kratkim krasila trta, postaja zapuščena in zaraščena.
Skrb
zbujajoč podatek je tudi, da se mladi v Sloveniji običajno ne odločajo
za prevzem vinogradov. Vidijo namreč, da z manj kot hektarjem vinograda
ne morejo več pokrivati vedno višjih cen repromateriala, poleg tega so
lastniki vinogradov plačniki štirikratnega katastrskega dohodka. Prav
zaradi navedenih dejstev niti ne preseneča statistični podatek, da se
je povprečna starost vinogradnikov dvignila nad 50 let. Vinogradi so
večinoma le še dopolnilna dejavnost premoženjsko dobro stoječih ljudi,
ki pač svoje prihranke vlagajo v - sploh v zadnjem obdobju - izredno
drag hobi.
Pričakovati je, da bodo glede na razmere na tržišču
majhni vinogradniki pričeli propadati, obstali bodo le veliki, ki pa ne
bodo mogli pokriti izredno zahtevnega tržišča. Če bodo želeli obstati
tudi veliki, bodo morali s svojimi vrhunskimi vini na evropsko tržišče,
ki ponuja za buteljko ali liter belega vina več kot pet evrov. Tolikšna
vrednost skupne evropske valute namreč pokrije stroške proizvodnje,
vendar te cene vinogradniki s svojim izrednim proizvodom na domačem
tržišču ne dosegajo. V prosti prodaji to ni mogoče, na trgovskih
policah pa morda že, vendar več kot polovico od te cene poberejo drugi.
Prav
zaradi naštetih dejstev bi morali vsaj v času, ko goduje sv. Martin,
veliko več pozornosti nameniti prihodnosti slovenskega vinogradništva
in ne le razmišljati o tem, kako se bomo najedli gosjega mesa, napili
mladega vina ter pod šotori sproščali svojo odvečno energijo ob zvokih
priznanih in malo manj priznanih glasbenikov.