(Ne)propad vinogradnika

Prlekija-on.net, petek, 13. november 2009 ob 07:064
Prleški vinogradi

Prleški vinogradi

V tednu, ko goduje sv. Martin in ko se končuje obdobje martinovanj, je pravi čas, da nekoliko več besed namenimo vinogradništvu. Nekdaj donosna kmetijska panoga v zadnjih letih doživlja črne čase, tudi prihodnost ni nič kaj vzpodbudna. Nizke odkupne cene grozdja in vina ter vsako leto dražja fitofarmacevtska sredstva in goriva so pahnili vinogradništvo v nezavidljiv položaj. Predvsem na štajersko-prleškem območju, saj je dejstvo, da bela vina v primerjavi z rdečimi izgubljajo veljavo ter posledično tudi ceno.
Vinogradniški strokovnjak Roman Štabuc, ki želi s svojimi predavanji vliti obupanim vinogradnikom še nekaj upanja, je predstavil skrb zbujajoče številke. Majhnih vinogradnikov, ki imajo manj kot hektar vinograda, je vsako leto manj, vinska trta pa izginja s sicer odličnih leg, ki nam jih zavida celotna Evropa. Prelepa krajina, ki jo je še pred kratkim krasila trta, postaja zapuščena in zaraščena.

Skrb zbujajoč podatek je tudi, da se mladi v Sloveniji običajno ne odločajo za prevzem vinogradov. Vidijo namreč, da z manj kot hektarjem vinograda ne morejo več pokrivati vedno višjih cen repromateriala, poleg tega so lastniki vinogradov plačniki štirikratnega katastrskega dohodka. Prav zaradi navedenih dejstev niti ne preseneča statistični podatek, da se je povprečna starost vinogradnikov dvignila nad 50 let. Vinogradi so večinoma le še dopolnilna dejavnost premoženjsko dobro stoječih ljudi, ki pač svoje prihranke vlagajo v - sploh v zadnjem obdobju - izredno drag hobi.

Pričakovati je, da bodo glede na razmere na tržišču majhni vinogradniki pričeli propadati, obstali bodo le veliki, ki pa ne bodo mogli pokriti izredno zahtevnega tržišča. Če bodo želeli obstati tudi veliki, bodo morali s svojimi vrhunskimi vini na evropsko tržišče, ki ponuja za buteljko ali liter belega vina več kot pet evrov. Tolikšna vrednost skupne evropske valute namreč pokrije stroške proizvodnje, vendar te cene vinogradniki s svojim izrednim proizvodom na domačem tržišču ne dosegajo. V prosti prodaji to ni mogoče, na trgovskih policah pa morda že, vendar več kot polovico od te cene poberejo drugi.

Prav zaradi naštetih dejstev bi morali vsaj v času, ko goduje sv. Martin, veliko več pozornosti nameniti prihodnosti slovenskega vinogradništva in ne le razmišljati o tem, kako se bomo najedli gosjega mesa, napili mladega vina ter pod šotori sproščali svojo odvečno energijo ob zvokih priznanih in malo manj priznanih glasbenikov.


Več v Gospodarstvo