Leta 2014 voda v vsak pomurski dom
Projekt Pomurski vodovod je sedaj ovrednoten na 150 milijonov evrov, še vedno pa ni dogovora, kdo bo plačnik davka na dodano vrednost
V Stročji vasi so včeraj odprli prvo sončno elektrarno v občini Ljutomer
V Ljutomeru so včeraj pripravili razširjeno sejo predsedstva sveta Pomurske razvojne regije, ki se je je udeležil tudi minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Govorili so o uskladitvi aneksa k osnovni pogodbi o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja. Omenjeni projekt je vključen tudi v zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
Seja, na kateri je bila prisotna večina pomurskih županov, je bila
zaprta za javnost, minister Erjavec pa je po dobri uri razprave
povedal: "Zelo smo zadovoljni, da je bil sprejet zakon o Pomurju, ki
daje odlične podlage zato, da lahko ta projekt izpeljemo. V začetku je
bilo predvideno, da bo projekt vreden 30 milijonov evrov, kasneje smo
prišli na 60 milijonov, danes pa je ocena že 150 milijonov evrov.
Zaradi tega lahko povem, da je ta projekt na ministrstvu za okolje in
prostor eden najpomembnejših, in želimo, da se realizira. Ne nazadnje
je Pomurje zadnja regija, ki tega problema na regionalni ravni nima
urejenega." V prvi polovici decembra letos bodo podpisali aneks k
pogodbi, ki bo na novo definiral sam projekt, upravljanje in tudi
finančne vire za izpeljavo tega projekta. "Treba se je zavedati, da
imamo čas do leta 2013, da začnemo izgradnjo tega projekta, ker bomo
drugače izgubili evropska sredstva," je dodal Erjavec.
Kdo bo plačal davek
Okoljski minister je tudi tokrat izpostavil problem plačila davka na dodano vrednost, čemur se želijo občine izogniti. "Če ne bomo obračunavali davka na dodano vrednost, se lahko zgodi, da nam bo komisija zadržala porabo evropskih sredstev. Mi tega ne želimo, vendar po naših izkušnjah vemo, da lahko najdemo tehnične rešitve, kako ta problem razrešiti." Prav zaradi plačila davka na dodano vrednost se bo projektna skupina, ki jo sestavljajo pomurski župani, v kratkem sestala z ministrstvom za finance in se bodo dogovorili, kako razrešiti ta problem. "Problem davka na dodano vrednost ne sme biti cokla pri tem projektu, ne bi smel biti razlog, da tega projekta ne bi izpeljali," je povedal Erjavec.
V prihodnjem letu bodo tako pričeli odkupovati zemljišča, leta 2011 pričakujejo potrjeno odločbo iz Bruslja, leto pozneje se lahko začne izgradnja, leta 2014 pa se že pričakujeta poskusno obratovanje tega vodovoda in torej voda v vsakem pomurskem domu. "S tem projektom se regija že dolgo ukvarja in mislim, da ni bila nikoli bližje realizaciji, kot smo danes," je z zadovoljstvom povedal predsedujoči predsedstvu sveta Pomurske razvojne regije, lendavski župan Anton Balažek, ki se je dotaknil tudi cene vode v prihodnje. "V aneksu, ki ga bomo podpisali v decembru, je tudi dikcija, da naj bi bila po izgradnji tega projekta v Pomurju enaka cena vode za vse. Mislim, da je glede na uredbo za oblikovanje cen to na kratek rok neuresničljivo," je dodal lendavski župan, ki si tudi ni upal napovedati, ali bo cena vode za Pomurce po zgraditvi sistema v prihodnje višja.
Odprtje sončne elektrarne v Stročji vasi
Erjavec se je včeraj udeležil tudi otvoritve prve sončne elektrarne v občini Ljutomer. Za investicijo v vrednosti 122 tisoč evrov se je odločil samostojni podjetnik Slavko Kreft iz Stročje vasi, ki je zgradil sistem sončne elektrarne na treh stanovanjskih in poslovnih objektih. Elektrarna, ko jo je Kreft zgradil z lastnimi sredstvi brez pomoči države, bo letno proizvedla kar 26.500 KW/h, njena moč pa je 26,18 kilovata. Kreft je za celotno investicijo najel kredit, ki ga bo odplačeval dvanajst let, nato pa pričakuje, da se bo vložek povrnil. Za vso dokumentacijo od končne pogodbe do elektrarne za odkup električne energije in do pogodbe z državo je poskrbelo ljutomersko podjetje Prosigma, proizvajalec opreme je bilo nemško podjetje Schuko in Pront, vsa montažna dela pa je opravilo ljutomersko podjetje Teo Ten. Montaža je bila izvedena v manj kot treh tednih, od odločitve Krefta, da bo zgradil sončno elektrarno, do zagona pa so pretekli štirje meseci.
Kdo bo plačal davek
Okoljski minister je tudi tokrat izpostavil problem plačila davka na dodano vrednost, čemur se želijo občine izogniti. "Če ne bomo obračunavali davka na dodano vrednost, se lahko zgodi, da nam bo komisija zadržala porabo evropskih sredstev. Mi tega ne želimo, vendar po naših izkušnjah vemo, da lahko najdemo tehnične rešitve, kako ta problem razrešiti." Prav zaradi plačila davka na dodano vrednost se bo projektna skupina, ki jo sestavljajo pomurski župani, v kratkem sestala z ministrstvom za finance in se bodo dogovorili, kako razrešiti ta problem. "Problem davka na dodano vrednost ne sme biti cokla pri tem projektu, ne bi smel biti razlog, da tega projekta ne bi izpeljali," je povedal Erjavec.
V prihodnjem letu bodo tako pričeli odkupovati zemljišča, leta 2011 pričakujejo potrjeno odločbo iz Bruslja, leto pozneje se lahko začne izgradnja, leta 2014 pa se že pričakujeta poskusno obratovanje tega vodovoda in torej voda v vsakem pomurskem domu. "S tem projektom se regija že dolgo ukvarja in mislim, da ni bila nikoli bližje realizaciji, kot smo danes," je z zadovoljstvom povedal predsedujoči predsedstvu sveta Pomurske razvojne regije, lendavski župan Anton Balažek, ki se je dotaknil tudi cene vode v prihodnje. "V aneksu, ki ga bomo podpisali v decembru, je tudi dikcija, da naj bi bila po izgradnji tega projekta v Pomurju enaka cena vode za vse. Mislim, da je glede na uredbo za oblikovanje cen to na kratek rok neuresničljivo," je dodal lendavski župan, ki si tudi ni upal napovedati, ali bo cena vode za Pomurce po zgraditvi sistema v prihodnje višja.
Odprtje sončne elektrarne v Stročji vasi
Erjavec se je včeraj udeležil tudi otvoritve prve sončne elektrarne v občini Ljutomer. Za investicijo v vrednosti 122 tisoč evrov se je odločil samostojni podjetnik Slavko Kreft iz Stročje vasi, ki je zgradil sistem sončne elektrarne na treh stanovanjskih in poslovnih objektih. Elektrarna, ko jo je Kreft zgradil z lastnimi sredstvi brez pomoči države, bo letno proizvedla kar 26.500 KW/h, njena moč pa je 26,18 kilovata. Kreft je za celotno investicijo najel kredit, ki ga bo odplačeval dvanajst let, nato pa pričakuje, da se bo vložek povrnil. Za vso dokumentacijo od končne pogodbe do elektrarne za odkup električne energije in do pogodbe z državo je poskrbelo ljutomersko podjetje Prosigma, proizvajalec opreme je bilo nemško podjetje Schuko in Pront, vsa montažna dela pa je opravilo ljutomersko podjetje Teo Ten. Montaža je bila izvedena v manj kot treh tednih, od odločitve Krefta, da bo zgradil sončno elektrarno, do zagona pa so pretekli štirje meseci.
