Dr. Milan Brglez slavnostni govornik na osrednji prireditvi v Križevcih
Slavnostni govornik dr. Milan Brglez je citiral Ljutomerčana Sama Budna in navezal misel o pomembnih ljudeh iz Prlekije, bogati prleški zgodovini, od taborniškega gibanja dalje, ki je izrednega pomena kot del državotvorne zgodovine Slovenije
Prireditev ob 18. občinskem prazniku Občine Križevci
Kulturni dom v Križevcih je bil v petek, 9. septembra, prizorišče osrednje slavnostne prireditve 18. občinskega praznika Občine Križevci. Župan občine mag. Branko Belec je v nagovoru pozdravil vidne goste, ki so med drugimi bili dr. Milan Brglez, poslanci Franc Jurša, mag. Aleksander Kavčič in Jožef Horvat, župani okoliških občin, predstavniki iz pobratene občine Komenda, medena kraljica ter vse prisotne občanke in občane ter poudaril pomen obstoja samostojne občine.
Slavnostni govornik dr. Milan Brglez je citiral Ljutomerčana Sama Budna in navezal misel o pomembnih ljudeh iz Prlekije, bogati prleški
zgodovini, od taborniškega gibanja dalje, ki je izrednega pomena kot del
državotvorne zgodovine Slovenije.
Letošnji prejemniki občinskih priznanj so Kulturno društvo Križevski rogisti, ki so iz rok župana prejeli priznanje občinskega sveta s plaketo in listino, Vekoslav Novak, Alojz Marinič in Branko Petovar pa so posamično prejeli pisna priznanja občinskega sveta. Priznanja župana v obliki kipa metalca kamna, ki ponazarja kamen modrosti izpod rok umetnika Roberta Juraka so letos prejeli doktorji znanosti dr. Aleš Kolmanič, dr. Sabina Kolbl, dr. Nina Pirher in dr. Matej Štuhec.
Osmošolka Sara Zamuda, slovenska naj prostovoljka leta 2016 v starostni skupini do 19 let, je prejela List iz spominske knjige kiparja Roberta Juraka.
Voditelja sta tekom prireditve predstavila izvedene in načrtovane občinske projekte za vaško kvaliteto življenja ter ljudi - člane društev, gospodarstvenike, glasbenike, ...
Za glasbene vložke je poskrbel moški vokalni kvartet Aeternum in osnovnošolka Živa Jurič s svojo violino.
Celoten govor Milana Brgleza:
Spoštovani gospod župan,
cenjene občanke in občani,
gospe in gospodje,
ko sem prejel vabilo na današnjo prireditev, moje prvo razmišljanje ni bilo, ali se želim vašega svečanega dogodka udeležiti, marveč zgolj, ali bom za to imel čas. In vesel sem, da sem ga našel. Križevci namreč ležijo v srcu ene najbolj romantičnih slovenskih pokrajin, na katero vse prevečkrat pozabljamo, ali pa jo preprosto – če se smem tako pošaliti – »podarimo« nekomu drugemu. Veliko Slovenk in Slovencev vaše kraje enkrat umesti v Prekmurje, spet drugič »tam nekam v štajerski konec«. Sam te napake ne delam in sem izjemno zadovoljen, da sem danes lahko skorajda cel dan preživel v vaši predragi Prlekiji; pokrajini, ki s svojo lepoto, bogato zgodovino in dobrovoljnim duhom tukajšnjih prebivalcev izžareva ljubezen do življenja in veselje do slehernega vsakdana. Tudi eden najbolj znanih prleških kantavtorjev, čigar glasba je gotovo dosegla tudi vaša ušesa, Samo Budna, je o Prlekiji in Prlekih zapisal nekaj prekrasnih in resničnih besed. Takole je dejal:
»Lep pozdrav od naših ljudi,
lep pozdrav, četudi se vam ne zdi,
da še pred mejo,
ko da vsi še ne vejo,
nekaj nas živi.
S tistega kraja je najlepši razgled
pravijo, letos dobro vino bo spet
s tistih krajev ljudje se gledajo v oči.«
A iskrenost in dobrovoljnost nista edini vrlini ljudi, ki so že od nekdaj naseljevali in ustvarjali v krajih med Muro in Slovenskimi goricami. Prlekija je v zgodovino Slovenije zapisana z zlatimi črkami, saj so mnogi njeni sinovi s svojimi idejami in delovanjem neprecenljivo prispevali h kulturnem razvoju naše države in naroda. Na predlog Matije Preloga, ki je ljudsko šolo obiskoval prav v Križevcih, se je s prvim taborom v Ljutomeru sprožilo slovensko taborsko gibanje, ki je s seboj nosilo željo po slovenskem jeziku, Zedinjeni Sloveniji in temu, da bi Slovenci postali svoje usode krojači. V Prlekiji je po zaslugi intelektualca dr. Karola Grossmana luč sveta ugledal prvi slovenski filmski zapis. Ponašate se s 140-letno tradicijo kasaških dirk ter vzreje plemenitih konj, ki odražajo temperament vaše pokrajine in njenih ljudi – živahnost, elegantnost in igrivost na eni strani ter delavnost, vztrajnost in dostojanstvo na drugi. Vedno ste bili tudi v koraku s časom; prav v Prlekiji, natančneje na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja odprla prva samopostrežna trgovina v Sloveniji in tretja v naši bivši skupni državi, s čimer Prlečke in Prleki naredili korak proti takratni moderni Evropi.
Da, prleška zgodovina je bogata in vaši križevski veljaki ji niso ostali dolžni prav ničesar. Če kaj, so prispevali prav k tistim najbolj državotvornim momentom slovenske preteklosti. Takšen je bil tudi Matija Slavič, biblicist in pedagog iz bližnjih Bučečovc, ki je skupaj s prleškim rojakom dr. Franom Kovačičem leta 1919 na zgodovinski Pariški mirovni konferenci udeležence prepričal v utemeljenost zahteve, da se Prekmurje priključi matični domovini. Zanimivo, da je Prekmurce v Slovenijo vrnil prav Prlek.
A kaj bi vam razlagal o vaši lastni zgodovini ter njenih uspehih, saj jo sami poznate veliko bolje kot jaz. Danes, ob polnoletnosti vaše občine, po osemnajstih letih trdega dela in sadov, ki jih je to obrodilo, se velja posvetiti sedanjosti in se zazreti v prihodnost. Nekateri občani Križevcev so mi posebej izpostavili pozitivno in uspešno sodelovanje v vašem občinskem svetu, kjer menda delitve na koalicijo in opozicijo praktično ne poznate, temveč v duhu združenih moči in načela »vsi za enega, eden za vse« tvorno in konstruktivno sodelujete za boljši in lepši jutri vaše občine in njenih prebivalcev.
Takšnih novic se vedno znova razveselim, saj sam še kako dobro vem, da so dobre pobude na žalost lahko hitro, prehitro postavljene na stranski tir, ko v ospredje stopijo delitve na »naše in vaše«, na »leve in desne« in podobne razprtije. Najboljše rezultate smo in bomo vedno dosegali takrat, ko bomo stopili skupaj, ko bomo s kulturo dialoga premostili naše razlike in nestrinjanja ter poskrbeli za tisto, kar je najbolj važno – za lepši jutri našega soseda, so-občana, sočloveka. In v Križevcih to več kot očitno znate. Ko sem prebiral vaše letošnje občinsko glasilo, se nisem mogel načuditi, kako polna življenja, napredka in pozitivnega duha je lahko tako majhna občina. Gotovo si sicer sami želite, da bi bilo morda postorjenega še več ali še bolje, a mene ste že navdušili z izjemnimi infrastrukturnimi izboljšavami, izobraževalnimi in kulturnimi dosežki, pa vse do živahnega društvenega življenja in športnega utripa – vse to kaže, da je življenje v Križevcih iz dneva v dan, iz leta v leto lepše in prijetnejše. Še posebej moram na tem mestu izpostaviti odličnost in odločnost, ki ste jo izkazali prejemniki priznanj občinskega sveta in županovih priznanj. Vaša skrb za skupnost, v kateri živite, vaša ljubezen do tradicij, ki jih želite ohraniti, vaša znanstvena radovednost in odličnost ter, ne nazadnje, trdna volja, ki jo kažete pri svojem delu in udejstvovanju, je izjemna in hvalevredna in verjamem, da tudi zgled mnogim, ki spremljajo vaše delo. Mnoge Prleke je pot sicer npr. zaradi študija ali zaposlitve zanesla drugam, vendar sem vesel, da se mnogi izmed vas vedno znova vračate nazaj v rodno Prlekijo, v slikovite Križevce in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Spoštovani gostje,
spoštovane Prlečke in Prleki,
dovolite mi, da se vam na koncu še enkrat iskreno zahvalim za povabilo na današnjo slovesnost. V Prlekiji sem preživel prekrasen dan, ki ga sedaj zaključujem prav s tem prijetnim srečanjem z vami. Vsem iskreno čestitam ob vašem občinskem prazniku in upam, da se bo razvoj Križevcev tudi v prihodnosti vzpenjal strmo navzgor.
Hvala in lep večer še naprej.
Letošnji prejemniki občinskih priznanj so Kulturno društvo Križevski rogisti, ki so iz rok župana prejeli priznanje občinskega sveta s plaketo in listino, Vekoslav Novak, Alojz Marinič in Branko Petovar pa so posamično prejeli pisna priznanja občinskega sveta. Priznanja župana v obliki kipa metalca kamna, ki ponazarja kamen modrosti izpod rok umetnika Roberta Juraka so letos prejeli doktorji znanosti dr. Aleš Kolmanič, dr. Sabina Kolbl, dr. Nina Pirher in dr. Matej Štuhec.
Osmošolka Sara Zamuda, slovenska naj prostovoljka leta 2016 v starostni skupini do 19 let, je prejela List iz spominske knjige kiparja Roberta Juraka.
Voditelja sta tekom prireditve predstavila izvedene in načrtovane občinske projekte za vaško kvaliteto življenja ter ljudi - člane društev, gospodarstvenike, glasbenike, ...
Za glasbene vložke je poskrbel moški vokalni kvartet Aeternum in osnovnošolka Živa Jurič s svojo violino.
Celoten govor Milana Brgleza:
Spoštovani gospod župan,
cenjene občanke in občani,
gospe in gospodje,
ko sem prejel vabilo na današnjo prireditev, moje prvo razmišljanje ni bilo, ali se želim vašega svečanega dogodka udeležiti, marveč zgolj, ali bom za to imel čas. In vesel sem, da sem ga našel. Križevci namreč ležijo v srcu ene najbolj romantičnih slovenskih pokrajin, na katero vse prevečkrat pozabljamo, ali pa jo preprosto – če se smem tako pošaliti – »podarimo« nekomu drugemu. Veliko Slovenk in Slovencev vaše kraje enkrat umesti v Prekmurje, spet drugič »tam nekam v štajerski konec«. Sam te napake ne delam in sem izjemno zadovoljen, da sem danes lahko skorajda cel dan preživel v vaši predragi Prlekiji; pokrajini, ki s svojo lepoto, bogato zgodovino in dobrovoljnim duhom tukajšnjih prebivalcev izžareva ljubezen do življenja in veselje do slehernega vsakdana. Tudi eden najbolj znanih prleških kantavtorjev, čigar glasba je gotovo dosegla tudi vaša ušesa, Samo Budna, je o Prlekiji in Prlekih zapisal nekaj prekrasnih in resničnih besed. Takole je dejal:
»Lep pozdrav od naših ljudi,
lep pozdrav, četudi se vam ne zdi,
da še pred mejo,
ko da vsi še ne vejo,
nekaj nas živi.
S tistega kraja je najlepši razgled
pravijo, letos dobro vino bo spet
s tistih krajev ljudje se gledajo v oči.«
A iskrenost in dobrovoljnost nista edini vrlini ljudi, ki so že od nekdaj naseljevali in ustvarjali v krajih med Muro in Slovenskimi goricami. Prlekija je v zgodovino Slovenije zapisana z zlatimi črkami, saj so mnogi njeni sinovi s svojimi idejami in delovanjem neprecenljivo prispevali h kulturnem razvoju naše države in naroda. Na predlog Matije Preloga, ki je ljudsko šolo obiskoval prav v Križevcih, se je s prvim taborom v Ljutomeru sprožilo slovensko taborsko gibanje, ki je s seboj nosilo željo po slovenskem jeziku, Zedinjeni Sloveniji in temu, da bi Slovenci postali svoje usode krojači. V Prlekiji je po zaslugi intelektualca dr. Karola Grossmana luč sveta ugledal prvi slovenski filmski zapis. Ponašate se s 140-letno tradicijo kasaških dirk ter vzreje plemenitih konj, ki odražajo temperament vaše pokrajine in njenih ljudi – živahnost, elegantnost in igrivost na eni strani ter delavnost, vztrajnost in dostojanstvo na drugi. Vedno ste bili tudi v koraku s časom; prav v Prlekiji, natančneje na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja odprla prva samopostrežna trgovina v Sloveniji in tretja v naši bivši skupni državi, s čimer Prlečke in Prleki naredili korak proti takratni moderni Evropi.
Da, prleška zgodovina je bogata in vaši križevski veljaki ji niso ostali dolžni prav ničesar. Če kaj, so prispevali prav k tistim najbolj državotvornim momentom slovenske preteklosti. Takšen je bil tudi Matija Slavič, biblicist in pedagog iz bližnjih Bučečovc, ki je skupaj s prleškim rojakom dr. Franom Kovačičem leta 1919 na zgodovinski Pariški mirovni konferenci udeležence prepričal v utemeljenost zahteve, da se Prekmurje priključi matični domovini. Zanimivo, da je Prekmurce v Slovenijo vrnil prav Prlek.
A kaj bi vam razlagal o vaši lastni zgodovini ter njenih uspehih, saj jo sami poznate veliko bolje kot jaz. Danes, ob polnoletnosti vaše občine, po osemnajstih letih trdega dela in sadov, ki jih je to obrodilo, se velja posvetiti sedanjosti in se zazreti v prihodnost. Nekateri občani Križevcev so mi posebej izpostavili pozitivno in uspešno sodelovanje v vašem občinskem svetu, kjer menda delitve na koalicijo in opozicijo praktično ne poznate, temveč v duhu združenih moči in načela »vsi za enega, eden za vse« tvorno in konstruktivno sodelujete za boljši in lepši jutri vaše občine in njenih prebivalcev.
Takšnih novic se vedno znova razveselim, saj sam še kako dobro vem, da so dobre pobude na žalost lahko hitro, prehitro postavljene na stranski tir, ko v ospredje stopijo delitve na »naše in vaše«, na »leve in desne« in podobne razprtije. Najboljše rezultate smo in bomo vedno dosegali takrat, ko bomo stopili skupaj, ko bomo s kulturo dialoga premostili naše razlike in nestrinjanja ter poskrbeli za tisto, kar je najbolj važno – za lepši jutri našega soseda, so-občana, sočloveka. In v Križevcih to več kot očitno znate. Ko sem prebiral vaše letošnje občinsko glasilo, se nisem mogel načuditi, kako polna življenja, napredka in pozitivnega duha je lahko tako majhna občina. Gotovo si sicer sami želite, da bi bilo morda postorjenega še več ali še bolje, a mene ste že navdušili z izjemnimi infrastrukturnimi izboljšavami, izobraževalnimi in kulturnimi dosežki, pa vse do živahnega društvenega življenja in športnega utripa – vse to kaže, da je življenje v Križevcih iz dneva v dan, iz leta v leto lepše in prijetnejše. Še posebej moram na tem mestu izpostaviti odličnost in odločnost, ki ste jo izkazali prejemniki priznanj občinskega sveta in županovih priznanj. Vaša skrb za skupnost, v kateri živite, vaša ljubezen do tradicij, ki jih želite ohraniti, vaša znanstvena radovednost in odličnost ter, ne nazadnje, trdna volja, ki jo kažete pri svojem delu in udejstvovanju, je izjemna in hvalevredna in verjamem, da tudi zgled mnogim, ki spremljajo vaše delo. Mnoge Prleke je pot sicer npr. zaradi študija ali zaposlitve zanesla drugam, vendar sem vesel, da se mnogi izmed vas vedno znova vračate nazaj v rodno Prlekijo, v slikovite Križevce in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Spoštovani gostje,
spoštovane Prlečke in Prleki,
dovolite mi, da se vam na koncu še enkrat iskreno zahvalim za povabilo na današnjo slovesnost. V Prlekiji sem preživel prekrasen dan, ki ga sedaj zaključujem prav s tem prijetnim srečanjem z vami. Vsem iskreno čestitam ob vašem občinskem prazniku in upam, da se bo razvoj Križevcev tudi v prihodnosti vzpenjal strmo navzgor.
Hvala in lep večer še naprej.
