Marko Lenarčič: Imamo najlepša narečja, najboljšo kulinariko, najboljša vina in najlepše tradicije!
Marko Lenarčič iz Prekmurja je vodja projekta Pomurski dnevi in ob vstopu v jesensko sezono kot nalašč za sogovornika o turizmu pri nas
Marko Lenarčič
Marko Lenarčič je študent turizma na Fakulteti za turizem v Brežicah. Je vodja projekta Pomurski dnevi in ob vstopu v jesensko sezono kot nalašč za sogovornika o turizmu pri nas. Leta 2013 in 2014 je bil izbran tudi za prostovoljca leta, zato je odličen primer mladih, ki si še utirajo poti.
Katerega leta si postal naj prostovoljec in zakaj so izbrali tebe?
Naj prostovoljec sem postal dvakrat, prvič leta 2013 za leto 2012 v Mestni Občini Murska Sobota in drugič leta 2014 za leto 2013. Ob drugem nazivu me je izbral Mladinski Svet Slovenije na podlagi mojega dela s starejšimi in vključevanjem mladih v prostovoljno delo v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota. Kar nekaj časa sem starejše poučeval tuji jezik angleščine, učili smo se kako ta jezik uporabiti v praksi, predvsem v turistične namene, med potovanjem. V obeh primerih so me izbrali predvsem zaradi mojega dela s starejšimi in mladimi. Skozi prostovoljno delo sem skušal dokazati, da mladi in starejši lahko sodelujejo. Prebil sem stereotipe, da ti dve generaciji ne sodita skupaj in pokazal kako dobro lahko sodelujejo. To lahko potrdimo na primeru kot je: Kdo bo mladim pokazal kako pripraviti tradicionalno Prekmursko in Prleško hrano? Kdo bo starejšim pokazal kako uporabljati računalnik, telefon ali tuje jezike? Dokazal sem tudi, da lahko mladi naučijo starejše kako pripraviti različne jedi, ki niso tako prepoznavne pri nas oz. pri starejših. Starejši pa lahko vsekakor vedno delijo modre nasvete z mladimi.
Se ti zdi pomembno, da ljudje delamo prostovoljno, da za to, da nekomu pomagamo, ne dobimo plačila? Je tega premalo, ali prostovoljstvo živi?
Seveda se mi zdi pomembno, da ljudje pomagamo sočloveku brez tega da bi pričakovali plačilo v zameno. V Sloveniji vedno znova dokazujemo, da znamo pomagati drug drugemu. Vendar je to le takrat, ko se zgodi nekaj res hudega. (Npr. poplave po Balkanu, begunska kriza…). Večkrat bi se morali spomniti in pomagati drug drugemu, pa naj bo le to soseda, ki več ne zmore sama v trgovino ali sosed, ki ne more sam pokositi trave. Tudi to je prostovoljno delo, res je, da ni zabeleženo med statistiko, je pa zabeleženo v srcih vseh, ki smo jim kakor koli pomagali.
V tujini je prostovoljstvo dobilo velik pomen, pri nas pa se počasi prebija v vsakdanje življenje posameznika. Potrebno je še veliko dela, da spremenimo mišljenje ljudi, saj ima veliko ljudi napačno mnenje o prostovoljstvu. Velik problem v Slovenije je pa še vedno izkoriščanje prostovoljcev in njihovega dela.
Zelo se trudiš na področju turizma v Pomurju. Si vodja projekta Pomurski dnevi. Kaj je cilj projekta in kako je nastala ideja zanj?
Ideja, oziroma osnutek našega projekta se je začela razvijati na študentskih dogodkih, ki jih je prirejal Študentski Svet Fakultete za turizem, UM. Študentje iz Pomurja smo pogrešali Prekmurske in Prleške dogodke, kot jih prirejajo v Mariboru in Ljubljani, kajti Brežice so majhno in zaspano mesto in niso povsem po merilu tipičnega študenta. Pogrešali smo predvsem svoje ljudi. Zaenkrat nas je zelo malo iz Pomurskih krajev. Tako se je začela razvijati ideja, da pripravimo Prleško – Prekmursko zabavo. Idejo sem spisal kot projekt in ga prijavil preko ŠS FT UM na Univerzo v Mariboru kot Prleško – Prekmurski dan FT UM, kjer bi pripravili manjšo turistično konferenco o pomurskem turizmu in pravo Prleško – Prekmursko zabavo, kjer bi predstavili pomursko kulinariko. Na Univerzi v Mariboru in Fakulteti za turizem se jim je ideja zdela dobra in tako se je iz majhnega dogodka razvil velik projekt, ki smo ga preimenovali v Pomurske dneve.
V projektu sodelujemo študentje Fakultete za turizem UM, ki prihajamo iz Pomurja (Marko Lenarčič – vodja projekta, Maja Bot, Matic Jelenovec, Katja Murkovič, Tomi Špindler, Mojca Fras, Katja Kokot, Timotej Šiftar, Eva Brumen in Kaja Španbauer), s podporo Študentskega Sveta FT UM (Jerneja Smole – Prodekanja za študentska vprašanja FT UM) in pedagogi, strokovnjaki s področja turizma. Velik podpornik je Linea Studio – Maja Halas in Matija Mandić. Pri samem projektu pa nam pomagajo tudi prostovoljci iz Pomurja in Posavja (Špela Casar, Iva Urekar, Mateja Jerković…) ter Društvo za spodbujanje neformalnega izobraževanja ELU – Explore, Learn and Use (Sara Hašaj).
Pripravljamo projekt imenovan Pomurski dnevi, ki bodo zajemali otvoritev projekta s kratkim kulturnim programom, dvodnevno konferenco o Pomurskem turizmu imenovano »Pomurje – Sanjava dežela ob reki Muri«, kjer se bodo predstavili uspešni, manj znani in novi turistični ponudniki ter osebe, ki delajo v turizmu. Pripravili bomo tudi turistično tržnico, kjer se bodo lahko predstavili lokalni turistični ponudniki in razstavo fotografij »Pomurje - pravljični diamant«. V sklopu projekta bomo pripravili tudi kulinarični dogodek »Kürja glava«, kateri ima glavni namen, da se študentje, predavatelji in turistični ponudniki spoznajo, izmenjajo kontakte in družijo ob prijetni glasbi ter odlični pomurski kulinariki. Poskrbeli bomo, da bodo pomurski predavatelji in turistični ponudniki spoznali tudi lokalno okolje, kjer se nahaja naša fakulteta, zato bomo za njih pripravili krajše oglede v okolici Brežic. Projekt bo zajemal tudi pravo pomursko zabavo, kjer bomo združili moči Prekmurcev, Prlekov in Štajercev, da se združimo kot Pomurci in našim študentom pripravimo pravo zabavo ter jim pokažemo, kako se zabavamo v Pomurju. Dogodek smo poimenovali »Kürja glava party«, ki bo ob enem uradni zaključek obeh dneh. V spomladanskih dneh nas pa čaka še izlet v Pomurje, kjer bomo obiskali najbolj znane turistične znamenitosti in ponudnike, ki so nas kakorkoli podprli pri našem projektu.
Študentski svet Fakultete za turizem si je v študijskem letu 2015/2016 pod vodstvom študenta Marka Lenarčiča zadal, da bo pripravil konferenco na temo pomurskega turizma »Pomurje – sanjava dežela ob reki Muri«. S tem želimo študenti pokazati, kako resno jemljemo študij na naši Fakulteti za turizem UM, želimo pokazati, da smo lahko in da smo konkurenčni drugim fakultetam in višjim strokovnim šolam turizma po vsej Sloveniji in zunaj nje. Zavedamo se, da smo mlada fakulteta, kateri je zelo pomembna promocija ter uveljavitev imena v Sloveniji in tujini. Z našim projektom želimo privabiti čim več novih študentov, predvsem iz severovzhodnega dela Slovenije - Pomurja. Študentom Fakultete za turizem pa želimo približati Slovenijo, vsega se namreč nikakor ne da naučiti v predavalnici, niti vsak predavatelj ne ve in ne pozna razmer v slovenskih regijah. Tukaj se pojavijo stereotipi, da je Pomurje najbolj zapostavljena in nerazvita regija v Republiki Sloveniji. Naš cilj je razbiti stereotipe in preko neformalnega strokovnega izobraževanja s strani zaposlenih v zavodih in društvih za turizem Pomurja, študentom, Posavcem, Dolenjcem in Štajercem pokazati nasprotno. Pomurje ima velik potencial, da postane ena izmed najbolj obiskanih turističnih regij v Sloveniji in tudi v Evropi.
Naši cilji so, da bodo študenti Fakultete za turizem UM, Dolenjci, Posavci in morda Hrvati (bližina Hrvaške meje – zato zna dogodek biti zanimiv tudi za njih) pridobili čim več novega znanja in izvedeli čim več koristnih informacij o turizmu v Pomurju. Želimo si, da bodo spoznali čim več dobrih praks v turizmu, s katerimi bodo študenti lahko nekoč sodelovali, iskali zaposlitev, dobili ideje za diplomsko nalogo ali pa poslovno idejo, povezano s turizmom, ki bi si jo želeli izvesti v Pomurju. Ob enem si želimo, da bi nadaljevali s tradicijo takšnih dogodkov in navdihnili bodoče in sedanje študente, da tudi v prihodnje pripravijo podobne konference, da ta ne bo ostala prva in zadnja.
Naš velik cilj je pridobiti čim več novih študentov pomurske regije in pa seveda je cilj hkrati tudi promocija Fakultete za turizem in predvsem promocija Pomurskega turizma. Na konferenco bomo povabili številne medije, ki bodo poročali o našem delu in naši konferenci. Menimo, da bo za medije zanimiva, saj bo prva tovrstna konferenca, ki jo bodo pripravili študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Na konferenci si želimo dobrega sodelovanja s turističnimi ponudniki, društvi, zavodi in zvezami, ki bodo pomagali soustvarjati našo konferenco. Za same študente bo največje veselje, če dosežemo zadane cilje s povabilom vseh prej naštetih, ob enem pa smo si zadali, da bomo kot študenti povabili tudi slavne Slovence in politike, tudi ljudi z Univerze v Mariboru, ki izvirajo iz Pomurja. Za nas je pa tudi pomembno dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, kjer se fakulteta nahaja. Zato upamo, da nam bo uspelo privabiti tudi fakulteti najbližje deležnike. Največji delež našega projekta in najpomembnejše bo prav gotovo promocija turizma in predstavitev lokalnih ponudnikov, predavateljev in turističnih ter drugih danosti Pomurja. S projektom želimo približati Pomurje in našo kulturo vsem udeležencem, ki nas bodo obiskali tekom dva dni, ko bo potekal naš projekt.
Kako ti vidiš trenutno stanje v turizmu? Najprej v turizmu v Pomurju, potem v Sloveniji? Kaj bi morali izboljšati, da bi se turizem razvijal, da bi rasel?
V turizmu v Pomurju vidim velik potencial za razvijanje novih idej, ki bi pripomogle k boljši prepoznavnosti Pomurja. Imamo najlepša narečja, imamo najboljšo kulinariko, imamo najboljša vina in imamo najlepše tradicije. Predvsem pa imamo polno inovativnih legend in zgodb, ki jih je potrebno oživiti in prodati turistom. Velik problem v Pomurskem turizmu vidim v ne povezovanju med občinami, turističnimi ponudniki in predvsem zdraviliščih. V Pomurju se ne znamo povezovati, vsi delajo le za sebe in za svoje dobro. Zaenkrat se ne prodajamo kot Pomurje ampak kot Prekmurje in Prlekija. Ideja o skupnem Pomurskem turizmu še nekako ni zaživela, saj je premalo izobraženih ljudi iz stroke turizma. 90% ljudi zaposlenih v turizmu nima turistične izobrazbe in prav to je velik problem pri nas. Premalo je ljudi, ki bi v turizmu delali z veseljem in ljubeznijo do svoje domovine oz. svojih krajev.
Slovenija je ena izmed najlepših držav na Svetu, s tem, da je zelo majhna, je bogata s tradicijo, kulturo in eno gastronomijo. Dežela, ki ponuja ravnico, Alpe in morje v enem je vsekakor nekaj posebnega. Na žalost pa se ne znamo prodati, ne znamo izkoristiti zgodbe in legende, ki jih ponuja naša dežela. Premalo delamo na ljudeh, ljudje smo turizem in to se naši južni sosedje zavedajo že od nekdaj. Tudi v celotni Sloveniji se slabo kaže povezovanje med regijami, saj se v Svet Slovenija prodaja z Ljubljano, Bledom, Piranom, Postojnsko jamo in Lipico. Pomurje kot regija oz. destinacija ni omenjena skoraj nikoli. V Sloveniji rabimo predvsem dobre zgodbe, katere lahko potem prodajamo turistom. Preveč smo sramežljivi, da bi povedali kako dobra vina imamo ali, da so pri nas snemali svetovno znane Hollywoodske filme.
Kaj je tisto v Pomurju kar ti je najbolj všeč in kar pri svojih projektih, promociji najbolj poudarjaš?
V Pomurju so mi najbolj všeč legende in zgodbe, ki jih pozna le malokdo. Najbolj mi je všeč pestrost naših narečij in naša odlična eno gastronomija. V turizmu se dobra in inovativna zgodba najbolj prodaja. Zakaj obiščemo deželo grofa Drakule, naši sosedi, Avstrijo ki se hvali s cesarico Sissi in Italijo z odlično kulinariko? Zato, ker imajo vsi dobre zgodbe, ki stojijo za temi prepoznavnostmi. V Pomurju je veliko neodkritih zgodb, ki čakajo na mlade in zagnane ljudi, da jih bodo delili s Svetom. Te zgodbe so tisto, kar mi podajo nov zagon in vztrajnost pri mojem delu v turizmu.
Kje se sam vidiš čez nekaj let? Na kakšen način bi rad bil del turistične zgodbe? Bi to bilo v Pomurju, kje drugje v Sloveniji ali pa želiš iti v svet?
Vsekakor si želim biti del turistične zgodbe v Pomurju. Želim si spremeniti mišljenje ljudi o pomembnosti turizma in predvsem želim si spremeniti Pomurski turizem na bolje. S svojimi idejami bi želel dodati košček v mozaik Pomurskega turizma. Zaenkrat si želim nekaj časa ostati tukaj v Pomurju, vendar imam željo oditi tudi v Svet. Moj velik cilj je, da bi nekoč imel svoj hotel na Švedskem. Idejo o hotelu razvijam že nekaj let in dodajam oziroma izboljšujem ideje in zgodbe. Razkrijem lahko le, da bi hotel imel tudi pridih Pomurja. Vsekakor so to veliki cilji in sanje. Vendar pravijo, da se lahko doseže čisto vse, če si dovolj vztrajen.
Projekt Pomurski dnevi lahko spremljate na Facebook strani, za nekaj popestritve pa si poglejte še fotografije Pomurja.
Naj prostovoljec sem postal dvakrat, prvič leta 2013 za leto 2012 v Mestni Občini Murska Sobota in drugič leta 2014 za leto 2013. Ob drugem nazivu me je izbral Mladinski Svet Slovenije na podlagi mojega dela s starejšimi in vključevanjem mladih v prostovoljno delo v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota. Kar nekaj časa sem starejše poučeval tuji jezik angleščine, učili smo se kako ta jezik uporabiti v praksi, predvsem v turistične namene, med potovanjem. V obeh primerih so me izbrali predvsem zaradi mojega dela s starejšimi in mladimi. Skozi prostovoljno delo sem skušal dokazati, da mladi in starejši lahko sodelujejo. Prebil sem stereotipe, da ti dve generaciji ne sodita skupaj in pokazal kako dobro lahko sodelujejo. To lahko potrdimo na primeru kot je: Kdo bo mladim pokazal kako pripraviti tradicionalno Prekmursko in Prleško hrano? Kdo bo starejšim pokazal kako uporabljati računalnik, telefon ali tuje jezike? Dokazal sem tudi, da lahko mladi naučijo starejše kako pripraviti različne jedi, ki niso tako prepoznavne pri nas oz. pri starejših. Starejši pa lahko vsekakor vedno delijo modre nasvete z mladimi.
Se ti zdi pomembno, da ljudje delamo prostovoljno, da za to, da nekomu pomagamo, ne dobimo plačila? Je tega premalo, ali prostovoljstvo živi?
Seveda se mi zdi pomembno, da ljudje pomagamo sočloveku brez tega da bi pričakovali plačilo v zameno. V Sloveniji vedno znova dokazujemo, da znamo pomagati drug drugemu. Vendar je to le takrat, ko se zgodi nekaj res hudega. (Npr. poplave po Balkanu, begunska kriza…). Večkrat bi se morali spomniti in pomagati drug drugemu, pa naj bo le to soseda, ki več ne zmore sama v trgovino ali sosed, ki ne more sam pokositi trave. Tudi to je prostovoljno delo, res je, da ni zabeleženo med statistiko, je pa zabeleženo v srcih vseh, ki smo jim kakor koli pomagali.
V tujini je prostovoljstvo dobilo velik pomen, pri nas pa se počasi prebija v vsakdanje življenje posameznika. Potrebno je še veliko dela, da spremenimo mišljenje ljudi, saj ima veliko ljudi napačno mnenje o prostovoljstvu. Velik problem v Slovenije je pa še vedno izkoriščanje prostovoljcev in njihovega dela.
Zelo se trudiš na področju turizma v Pomurju. Si vodja projekta Pomurski dnevi. Kaj je cilj projekta in kako je nastala ideja zanj?
Ideja, oziroma osnutek našega projekta se je začela razvijati na študentskih dogodkih, ki jih je prirejal Študentski Svet Fakultete za turizem, UM. Študentje iz Pomurja smo pogrešali Prekmurske in Prleške dogodke, kot jih prirejajo v Mariboru in Ljubljani, kajti Brežice so majhno in zaspano mesto in niso povsem po merilu tipičnega študenta. Pogrešali smo predvsem svoje ljudi. Zaenkrat nas je zelo malo iz Pomurskih krajev. Tako se je začela razvijati ideja, da pripravimo Prleško – Prekmursko zabavo. Idejo sem spisal kot projekt in ga prijavil preko ŠS FT UM na Univerzo v Mariboru kot Prleško – Prekmurski dan FT UM, kjer bi pripravili manjšo turistično konferenco o pomurskem turizmu in pravo Prleško – Prekmursko zabavo, kjer bi predstavili pomursko kulinariko. Na Univerzi v Mariboru in Fakulteti za turizem se jim je ideja zdela dobra in tako se je iz majhnega dogodka razvil velik projekt, ki smo ga preimenovali v Pomurske dneve.
V projektu sodelujemo študentje Fakultete za turizem UM, ki prihajamo iz Pomurja (Marko Lenarčič – vodja projekta, Maja Bot, Matic Jelenovec, Katja Murkovič, Tomi Špindler, Mojca Fras, Katja Kokot, Timotej Šiftar, Eva Brumen in Kaja Španbauer), s podporo Študentskega Sveta FT UM (Jerneja Smole – Prodekanja za študentska vprašanja FT UM) in pedagogi, strokovnjaki s področja turizma. Velik podpornik je Linea Studio – Maja Halas in Matija Mandić. Pri samem projektu pa nam pomagajo tudi prostovoljci iz Pomurja in Posavja (Špela Casar, Iva Urekar, Mateja Jerković…) ter Društvo za spodbujanje neformalnega izobraževanja ELU – Explore, Learn and Use (Sara Hašaj).
Pripravljamo projekt imenovan Pomurski dnevi, ki bodo zajemali otvoritev projekta s kratkim kulturnim programom, dvodnevno konferenco o Pomurskem turizmu imenovano »Pomurje – Sanjava dežela ob reki Muri«, kjer se bodo predstavili uspešni, manj znani in novi turistični ponudniki ter osebe, ki delajo v turizmu. Pripravili bomo tudi turistično tržnico, kjer se bodo lahko predstavili lokalni turistični ponudniki in razstavo fotografij »Pomurje - pravljični diamant«. V sklopu projekta bomo pripravili tudi kulinarični dogodek »Kürja glava«, kateri ima glavni namen, da se študentje, predavatelji in turistični ponudniki spoznajo, izmenjajo kontakte in družijo ob prijetni glasbi ter odlični pomurski kulinariki. Poskrbeli bomo, da bodo pomurski predavatelji in turistični ponudniki spoznali tudi lokalno okolje, kjer se nahaja naša fakulteta, zato bomo za njih pripravili krajše oglede v okolici Brežic. Projekt bo zajemal tudi pravo pomursko zabavo, kjer bomo združili moči Prekmurcev, Prlekov in Štajercev, da se združimo kot Pomurci in našim študentom pripravimo pravo zabavo ter jim pokažemo, kako se zabavamo v Pomurju. Dogodek smo poimenovali »Kürja glava party«, ki bo ob enem uradni zaključek obeh dneh. V spomladanskih dneh nas pa čaka še izlet v Pomurje, kjer bomo obiskali najbolj znane turistične znamenitosti in ponudnike, ki so nas kakorkoli podprli pri našem projektu.
Študentski svet Fakultete za turizem si je v študijskem letu 2015/2016 pod vodstvom študenta Marka Lenarčiča zadal, da bo pripravil konferenco na temo pomurskega turizma »Pomurje – sanjava dežela ob reki Muri«. S tem želimo študenti pokazati, kako resno jemljemo študij na naši Fakulteti za turizem UM, želimo pokazati, da smo lahko in da smo konkurenčni drugim fakultetam in višjim strokovnim šolam turizma po vsej Sloveniji in zunaj nje. Zavedamo se, da smo mlada fakulteta, kateri je zelo pomembna promocija ter uveljavitev imena v Sloveniji in tujini. Z našim projektom želimo privabiti čim več novih študentov, predvsem iz severovzhodnega dela Slovenije - Pomurja. Študentom Fakultete za turizem pa želimo približati Slovenijo, vsega se namreč nikakor ne da naučiti v predavalnici, niti vsak predavatelj ne ve in ne pozna razmer v slovenskih regijah. Tukaj se pojavijo stereotipi, da je Pomurje najbolj zapostavljena in nerazvita regija v Republiki Sloveniji. Naš cilj je razbiti stereotipe in preko neformalnega strokovnega izobraževanja s strani zaposlenih v zavodih in društvih za turizem Pomurja, študentom, Posavcem, Dolenjcem in Štajercem pokazati nasprotno. Pomurje ima velik potencial, da postane ena izmed najbolj obiskanih turističnih regij v Sloveniji in tudi v Evropi.
Naši cilji so, da bodo študenti Fakultete za turizem UM, Dolenjci, Posavci in morda Hrvati (bližina Hrvaške meje – zato zna dogodek biti zanimiv tudi za njih) pridobili čim več novega znanja in izvedeli čim več koristnih informacij o turizmu v Pomurju. Želimo si, da bodo spoznali čim več dobrih praks v turizmu, s katerimi bodo študenti lahko nekoč sodelovali, iskali zaposlitev, dobili ideje za diplomsko nalogo ali pa poslovno idejo, povezano s turizmom, ki bi si jo želeli izvesti v Pomurju. Ob enem si želimo, da bi nadaljevali s tradicijo takšnih dogodkov in navdihnili bodoče in sedanje študente, da tudi v prihodnje pripravijo podobne konference, da ta ne bo ostala prva in zadnja.
Naš velik cilj je pridobiti čim več novih študentov pomurske regije in pa seveda je cilj hkrati tudi promocija Fakultete za turizem in predvsem promocija Pomurskega turizma. Na konferenco bomo povabili številne medije, ki bodo poročali o našem delu in naši konferenci. Menimo, da bo za medije zanimiva, saj bo prva tovrstna konferenca, ki jo bodo pripravili študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Na konferenci si želimo dobrega sodelovanja s turističnimi ponudniki, društvi, zavodi in zvezami, ki bodo pomagali soustvarjati našo konferenco. Za same študente bo največje veselje, če dosežemo zadane cilje s povabilom vseh prej naštetih, ob enem pa smo si zadali, da bomo kot študenti povabili tudi slavne Slovence in politike, tudi ljudi z Univerze v Mariboru, ki izvirajo iz Pomurja. Za nas je pa tudi pomembno dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, kjer se fakulteta nahaja. Zato upamo, da nam bo uspelo privabiti tudi fakulteti najbližje deležnike. Največji delež našega projekta in najpomembnejše bo prav gotovo promocija turizma in predstavitev lokalnih ponudnikov, predavateljev in turističnih ter drugih danosti Pomurja. S projektom želimo približati Pomurje in našo kulturo vsem udeležencem, ki nas bodo obiskali tekom dva dni, ko bo potekal naš projekt.
Kako ti vidiš trenutno stanje v turizmu? Najprej v turizmu v Pomurju, potem v Sloveniji? Kaj bi morali izboljšati, da bi se turizem razvijal, da bi rasel?
V turizmu v Pomurju vidim velik potencial za razvijanje novih idej, ki bi pripomogle k boljši prepoznavnosti Pomurja. Imamo najlepša narečja, imamo najboljšo kulinariko, imamo najboljša vina in imamo najlepše tradicije. Predvsem pa imamo polno inovativnih legend in zgodb, ki jih je potrebno oživiti in prodati turistom. Velik problem v Pomurskem turizmu vidim v ne povezovanju med občinami, turističnimi ponudniki in predvsem zdraviliščih. V Pomurju se ne znamo povezovati, vsi delajo le za sebe in za svoje dobro. Zaenkrat se ne prodajamo kot Pomurje ampak kot Prekmurje in Prlekija. Ideja o skupnem Pomurskem turizmu še nekako ni zaživela, saj je premalo izobraženih ljudi iz stroke turizma. 90% ljudi zaposlenih v turizmu nima turistične izobrazbe in prav to je velik problem pri nas. Premalo je ljudi, ki bi v turizmu delali z veseljem in ljubeznijo do svoje domovine oz. svojih krajev.
Slovenija je ena izmed najlepših držav na Svetu, s tem, da je zelo majhna, je bogata s tradicijo, kulturo in eno gastronomijo. Dežela, ki ponuja ravnico, Alpe in morje v enem je vsekakor nekaj posebnega. Na žalost pa se ne znamo prodati, ne znamo izkoristiti zgodbe in legende, ki jih ponuja naša dežela. Premalo delamo na ljudeh, ljudje smo turizem in to se naši južni sosedje zavedajo že od nekdaj. Tudi v celotni Sloveniji se slabo kaže povezovanje med regijami, saj se v Svet Slovenija prodaja z Ljubljano, Bledom, Piranom, Postojnsko jamo in Lipico. Pomurje kot regija oz. destinacija ni omenjena skoraj nikoli. V Sloveniji rabimo predvsem dobre zgodbe, katere lahko potem prodajamo turistom. Preveč smo sramežljivi, da bi povedali kako dobra vina imamo ali, da so pri nas snemali svetovno znane Hollywoodske filme.
Kaj je tisto v Pomurju kar ti je najbolj všeč in kar pri svojih projektih, promociji najbolj poudarjaš?
V Pomurju so mi najbolj všeč legende in zgodbe, ki jih pozna le malokdo. Najbolj mi je všeč pestrost naših narečij in naša odlična eno gastronomija. V turizmu se dobra in inovativna zgodba najbolj prodaja. Zakaj obiščemo deželo grofa Drakule, naši sosedi, Avstrijo ki se hvali s cesarico Sissi in Italijo z odlično kulinariko? Zato, ker imajo vsi dobre zgodbe, ki stojijo za temi prepoznavnostmi. V Pomurju je veliko neodkritih zgodb, ki čakajo na mlade in zagnane ljudi, da jih bodo delili s Svetom. Te zgodbe so tisto, kar mi podajo nov zagon in vztrajnost pri mojem delu v turizmu.
Kje se sam vidiš čez nekaj let? Na kakšen način bi rad bil del turistične zgodbe? Bi to bilo v Pomurju, kje drugje v Sloveniji ali pa želiš iti v svet?
Vsekakor si želim biti del turistične zgodbe v Pomurju. Želim si spremeniti mišljenje ljudi o pomembnosti turizma in predvsem želim si spremeniti Pomurski turizem na bolje. S svojimi idejami bi želel dodati košček v mozaik Pomurskega turizma. Zaenkrat si želim nekaj časa ostati tukaj v Pomurju, vendar imam željo oditi tudi v Svet. Moj velik cilj je, da bi nekoč imel svoj hotel na Švedskem. Idejo o hotelu razvijam že nekaj let in dodajam oziroma izboljšujem ideje in zgodbe. Razkrijem lahko le, da bi hotel imel tudi pridih Pomurja. Vsekakor so to veliki cilji in sanje. Vendar pravijo, da se lahko doseže čisto vse, če si dovolj vztrajen.
Projekt Pomurski dnevi lahko spremljate na Facebook strani, za nekaj popestritve pa si poglejte še fotografije Pomurja.
