Bo Prekmurje območje brez sporazumov TTIP in CETA?
Na javni razpravi je bilo postavljeno vprašanje, kaj dejansko pomeni razglasitev občine Beltinci za območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov in ali bi bilo možno podobne pobude predlagati tudi v drugih občinah v Pomurju?
Javna tribuna Prekmurje brez sporazumov TTIP in CETA
Na pobudo Iniciative za
demokratični socializem (IDS), članica koalicije Združena levica,
lokalni odbor Prekmurje, je bila v petek, 16. septembra, v grajski dvorani beltinškega gradu izvedena javna tribuna z
naslovom »Prekmurje brez sporazumov TTIP in CETA«, dveh škodljivih
prostotrgovinskih sporazumov, ki jih v našem imenu, vendar brez
našega soglasja sprejemajo evropski funkcionarji.
Na tribuni so s svojimi
prispevki nastopili Tomaž Rous, občinski svetnik IDS v
občini Beltinci in glavni pobudnik tribune, Izidor Ostan Ožbolt iz odbora za okolje študentskega gibanja Iskra, Aleš Zver,
strokovnjak za področje kmetijstva ter Miha Kordiš, član
IDS in poslanec Združene levice v Državnem zboru. Dogodek je
povezovala Sara Mencigar, članica lokalnega odbora IDS.
Tribune so se udeležili tudi župan občine Beltinci ter posamezni
občinski svetniki in predstavniki sindikatov.
Tomaž Rous je poročal, da je na dnevni red naslednje seje občinskega sveta v Beltincih uvrstil predlog, da naj se občina razglasi za območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov TTIP in CETA. S tem bi Beltinci kot tretja slovenska občina sledili Celju in Mariboru ter več kot 2.000 občinskim in regionalnim oblastem po vsej Evropi. Rous je predstavil svojo analizo možnega vpliva sporazumov na lokalno okolje, pri čemer je med drugim izpostavil primer zavrnitve okoljevarstnega dovoljenja za pridobivanje zemeljskega plina s hidravličnim drobljenjem ('fracking'), gradnje hidroelektrarn na reki Muri in problematike oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Po njegovih ocenah bi sprejetje sporazumov močno omejilo soodločanje skupnosti o teh in drugih pomembnih vprašanjih trajnostnega razvoja pokrajine ob Muri.
Izidor Ostan Ožbolt je predstavil možne negativne vplive sporazumov na soočanje skupnosti in držav s klimatskimi spremembami, ki jih je v dobršni meri povzročil človek z izpusti toplogrednih plinov. Sporazumi bodo nedvomno vplivali na nižje okoljevarstvene standarde in tako zavrli prizadevanja za trajnostno gospodarjenje z viri in okoljem. Pri tem je opozoril na dejstvo, da so na okoljske in podnebne spremembe najbolj ranljive skupnosti, ki so zanje najmanj odgovorne. Predstavniki kapitala, ki nosijo večji delež odgovornosti, pa bi bili s sprejetjem sporazuma oproščeni, saj sporazumi dajejo prednost prostemu trgu in korporacijam pred ljudmi in okoljem. Predstavil je tudi izredno nedemokratični sistem arbitražnih sodišč za investicije (ICS oziroma ISDS), ki jih predvidevajo sporazumi in ki bi pravo prostega trga in korporacij postavila pred pravo suverenih nacionalnih držav.
Aleš Zver je prikazal možne vplive sprejetja sporazumov na oskrbo s hrano ter na lokalno in regionalno kmetijstvo. Zaradi usklajevanja standardov med Evropo in Ameriko bi trg sicer preplavila cenejša živila, katerih sledljivost pa bi bila vprašljiva. Omenjena živila so tudi pridelana po nižjih okoljevarstvenih standardih z uporabo danes v Evropi še prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev, hormonov in gensko spremenjenih organizmov. Pri tem bi najbolj trpeli lokalni manjši in srednje veliki pridelovalci hrane, tako tradicionalne kmetije kot kmetije z ekološko pridelavo, saj ne bi bili konkurenčni, posledično po bi bili prisiljeni v znižanje okoljevarstvenih standardov, ki veljajo v državi.
Miha Kordiš je pokazal na možne načine boja proti sprejetju škodljivih prostotrgovinskih sporazumov v koaliciji Združena levica in dogodek v Beltincih postavil v širši kontekst. Območja brez sporazumov je predstavil kot sredstvo protesta in ozaveščanja javnosti. Opozoril je, da je kljub zaustavitvi pogajanj z ZDA o sporazumu TTIP zaradi pritiska evropske javnosti, sporazum s Kanado CETA, ki mu je bilo posvečeno bistveno manj medijske pozornosti, tik pred oktobrsko ratifikacijo. Kot porazno za slovensko demokracijo je opozoril na dejstvo, da bo obravnava sporazuma CETA pred ratifikacijo na državni ravni potekala le v okviru Odbora za zadeve EU in ne na plenarni seji Državnega zbora. Pozval je tudi k podpisu in razširitvi peticije za referendum o prostotrgovinskih sporazumih TTIP in CETA, ki jo je sprožila Združena levica.
Na javni razpravi je bilo postavljeno vprašanje, kaj dejansko pomeni razglasitev občine Beltinci za območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov in ali bi bilo možno podobne pobude predlagati tudi v drugih občinah v Pomurju? V ospredju je bila tudi ostra kritika etablirane politike pri soočanju z škodljivimi, nedemokratičnimi in tajnimi sporazumi, s katerimi si maloštevilni predstavniki kapitala prizadevajo rušiti demokratične institucije ter priborjene pravice in standarde na račun zaposlenih, skupnosti in okolja. Kljub pesimističnim indicem in dejstvom, da se z izjemo protestiranja in osveščanja javnosti lokalna skupnost težko upira pritiskom kapitala, se je javna tribuna zaključila s pozitivno noto. Udeleženci tribune so zaključili s sklepom, da morata lokalna skupnost in pomurska regija kot celota jasno izraziti upor proti škodljivim sporazumom in razgradnji demokratične družbe, med drugim z akcijami, kot je razglasitev občine Beltinci za območje brez škodljivih sporazumov TTIP in CETA.
Občinski svet občine Beltinci bo v četrtek, 29. 9. 2016 na svoji 10. redni seji obravnaval predlog sklepa, ki ga je vložil občinski svetnik IDS/ZL Tomaž Rous, za razglasitev občine Beltinci kot območja brez prostotrgovinskih sporazumov. S tem dejanjem bi se Beltinci pridružili Celju in Mariboru in mnogim evropskim mestom, ki so dali prednost demokratičnim postopkom in kvaliteti življenja lokalnih skupnosti.
Tomaž Rous je poročal, da je na dnevni red naslednje seje občinskega sveta v Beltincih uvrstil predlog, da naj se občina razglasi za območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov TTIP in CETA. S tem bi Beltinci kot tretja slovenska občina sledili Celju in Mariboru ter več kot 2.000 občinskim in regionalnim oblastem po vsej Evropi. Rous je predstavil svojo analizo možnega vpliva sporazumov na lokalno okolje, pri čemer je med drugim izpostavil primer zavrnitve okoljevarstnega dovoljenja za pridobivanje zemeljskega plina s hidravličnim drobljenjem ('fracking'), gradnje hidroelektrarn na reki Muri in problematike oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Po njegovih ocenah bi sprejetje sporazumov močno omejilo soodločanje skupnosti o teh in drugih pomembnih vprašanjih trajnostnega razvoja pokrajine ob Muri.
Izidor Ostan Ožbolt je predstavil možne negativne vplive sporazumov na soočanje skupnosti in držav s klimatskimi spremembami, ki jih je v dobršni meri povzročil človek z izpusti toplogrednih plinov. Sporazumi bodo nedvomno vplivali na nižje okoljevarstvene standarde in tako zavrli prizadevanja za trajnostno gospodarjenje z viri in okoljem. Pri tem je opozoril na dejstvo, da so na okoljske in podnebne spremembe najbolj ranljive skupnosti, ki so zanje najmanj odgovorne. Predstavniki kapitala, ki nosijo večji delež odgovornosti, pa bi bili s sprejetjem sporazuma oproščeni, saj sporazumi dajejo prednost prostemu trgu in korporacijam pred ljudmi in okoljem. Predstavil je tudi izredno nedemokratični sistem arbitražnih sodišč za investicije (ICS oziroma ISDS), ki jih predvidevajo sporazumi in ki bi pravo prostega trga in korporacij postavila pred pravo suverenih nacionalnih držav.
Aleš Zver je prikazal možne vplive sprejetja sporazumov na oskrbo s hrano ter na lokalno in regionalno kmetijstvo. Zaradi usklajevanja standardov med Evropo in Ameriko bi trg sicer preplavila cenejša živila, katerih sledljivost pa bi bila vprašljiva. Omenjena živila so tudi pridelana po nižjih okoljevarstvenih standardih z uporabo danes v Evropi še prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev, hormonov in gensko spremenjenih organizmov. Pri tem bi najbolj trpeli lokalni manjši in srednje veliki pridelovalci hrane, tako tradicionalne kmetije kot kmetije z ekološko pridelavo, saj ne bi bili konkurenčni, posledično po bi bili prisiljeni v znižanje okoljevarstvenih standardov, ki veljajo v državi.
Miha Kordiš je pokazal na možne načine boja proti sprejetju škodljivih prostotrgovinskih sporazumov v koaliciji Združena levica in dogodek v Beltincih postavil v širši kontekst. Območja brez sporazumov je predstavil kot sredstvo protesta in ozaveščanja javnosti. Opozoril je, da je kljub zaustavitvi pogajanj z ZDA o sporazumu TTIP zaradi pritiska evropske javnosti, sporazum s Kanado CETA, ki mu je bilo posvečeno bistveno manj medijske pozornosti, tik pred oktobrsko ratifikacijo. Kot porazno za slovensko demokracijo je opozoril na dejstvo, da bo obravnava sporazuma CETA pred ratifikacijo na državni ravni potekala le v okviru Odbora za zadeve EU in ne na plenarni seji Državnega zbora. Pozval je tudi k podpisu in razširitvi peticije za referendum o prostotrgovinskih sporazumih TTIP in CETA, ki jo je sprožila Združena levica.
Na javni razpravi je bilo postavljeno vprašanje, kaj dejansko pomeni razglasitev občine Beltinci za območje brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov in ali bi bilo možno podobne pobude predlagati tudi v drugih občinah v Pomurju? V ospredju je bila tudi ostra kritika etablirane politike pri soočanju z škodljivimi, nedemokratičnimi in tajnimi sporazumi, s katerimi si maloštevilni predstavniki kapitala prizadevajo rušiti demokratične institucije ter priborjene pravice in standarde na račun zaposlenih, skupnosti in okolja. Kljub pesimističnim indicem in dejstvom, da se z izjemo protestiranja in osveščanja javnosti lokalna skupnost težko upira pritiskom kapitala, se je javna tribuna zaključila s pozitivno noto. Udeleženci tribune so zaključili s sklepom, da morata lokalna skupnost in pomurska regija kot celota jasno izraziti upor proti škodljivim sporazumom in razgradnji demokratične družbe, med drugim z akcijami, kot je razglasitev občine Beltinci za območje brez škodljivih sporazumov TTIP in CETA.
Občinski svet občine Beltinci bo v četrtek, 29. 9. 2016 na svoji 10. redni seji obravnaval predlog sklepa, ki ga je vložil občinski svetnik IDS/ZL Tomaž Rous, za razglasitev občine Beltinci kot območja brez prostotrgovinskih sporazumov. S tem dejanjem bi se Beltinci pridružili Celju in Mariboru in mnogim evropskim mestom, ki so dali prednost demokratičnim postopkom in kvaliteti življenja lokalnih skupnosti.
