Vinski vitezi v Kolaričevi kleti o delu v prihodnje

Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje, ki sodi med najbolj dejavna izmed vseh omizij v Sloveniji, so se v okviru svojega letnega plana dela, sestali v vinogradniški hiši in vinski kleti svojega člana Milana Kolariča v Policah pri Gornji Radgoni. V lepem okolju enega najvišjih vrhov radgonske občine, med že potrganimi trtami, je 12 članov omizja, najprej opravilo obvezni sestanek, kjer so se dogovorili o delu v prihodnjih mesecih, nato pa so vsi lahko uživali ob ogledu čudovite kleti, pokušini veliko dobrih domačih vin in penin, domača gospodinja Margit pa jih je razvajala z enkratnimi jedmi.

Že pred tem, v neformalnem pogovoru so vitezi ugotovili, da so v letu 2016, doslej izpolnili vse zadane cilje, beseda pa je tekla tudi o aktivnostih še do konca tega ter v prihodnjem letu. Tudi tokrat so vitezi pod vodstvom konzula Štefana Pavlinjeka in tajnika Zlatka Boraka, poleg pogovora o svojem delu in poslanstvu, ocenili, kaj se dogaja v kleteh na tem območju, ob tem pa so se prepričali kako je grozdje letnik 2016, na skrajnjem severovzhodu države, tam kjer ga ni uničila pozeba ali toča, prineslo izvrstno kapljico, tako po kvaliteti kot po količini. Sami vitezi so še posebej zadovoljni s sodelovanjem z madžarskimi kolegi, seveda tudi s svojim poslanstvom pri promociji in čaščenju vina. In kot nam je povedal konzul viteškega reda za Pomurje, Štefan Pavlinjek, pomurski vitezi tudi v bodoče nameravajo postoriti veliko na promociji vin, vinogradniških in turističnih kmetij s severovzhoda države, vsekakor pa bo še več aktivnosti (viteških srečanj, strokovne ekskurzije ipd.) povezanih z vinom in vinogradništvom. Decembra letos pa jih v Termah Vivat v Moravskih Toplicah čaka organizacija 13. Viteške slovesnosti Združenja slovenskega reda vitezov vina, ki v osmih omizjih po vsej državi šteje okoli 130 članov in članic. Pomursko omizje je sicer doslej štelo 15, poslej pa ima 17 članic in članov, kajti po novem sta člana reda postala še Simona Potočnik, ravnateljica Biotehnične šole Rakičan ter podjetnik Marjan Klobasa iz Svete Trojice v Slovenskih goricah.

"V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati. In naša nova člana imata vse te vrline", nam je povedal konzul Pavlinjek, sekretar reda Zlatko Borak pa nam je zaupal, da so dosedanjo Cerkvenjaško vinsko kraljico Martino Breznik, kandidirali za 21. slovensko vinsko kraljico.

Kratka opredelitev vitezov
Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo: za vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!