Proti daljnovodu
Visoka napetost
"Mi želimo ostati gospodarji na svoji zemlji in z njo razpolagati po svoji volji," se glasi geslo ogorčenih krajanov z območja ljutomerske občine, ki podobno kot na lendavskem koncu ter še kje v vzhodnem delu države nasprotujejo predlagani trasi daljnovoda 2 x 400 kilovoltov na trasi Cirkovce-Pince. V Ljutomeru so že ustanovili odbor civilne iniciative, podobno razmišljajo tudi v drugih občinah (Kidričevo, Videm pri Ptuju, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava), po katerih naj bi se v prihodnje raztezal okoli 80 kilometrov dolgi daljnovod.
Postopki države oziroma pristojnih ministrstev, da se v prostor
umesti daljnovod, trajajo skorajda že celo desetletje. Načrtovani
daljnovod in stikališče v Cirkovcah sta v državnih načrtih, omogočila
bi povezovanje s prenosnim omrežjem Madžarske, ki je edina sosednja
država, s katero Slovenija še nima daljnovodnih povezav na prenosnem
elektroenergetskem omrežju. Kot zagotavljajo zagovorniki postavitve
daljnovoda, bo povezava povečala zanesljivost delovanja slovenskega
elektroenergetskega sistema in olajšala dostop do vzhodnih trgov z
električno energijo ter v primeru obratovalnih težav omogočala pomoč
tudi preko madžarskega prenosnega omrežja.
A ljudje so prepričani, da se jim bo z izgradnjo daljnovoda po sedaj predvideni trasi naredila nepopravljiva škoda. Ne s samo postavitvijo večtonskih nosilcev na sedaj najbolj rodovitna polja in najboljše gozdove, temveč tudi s prevozom materiala po njihovi zemlji. S pristankom, da bi se dela lahko začela, pa bi za vsa zemljišča dovolili investitorju tudi služnostno pravico, ki pa ima svoje slabe lastnosti, česar se lastniki parcel, po katerih bi se naj izvedel projekt, še kako dobro zavedajo - zmanjša se vrednost nepremičnine.
Nasprotniki daljnovoda so tudi prepričani, da vpliva daljnovod na zdravje ljudi. Omenjajo povečano stopnjo srčnih in rakavih obolenj med ljudmi, ki že sedaj živijo ob daljnovodu 2 x 110 kilovoltov.
Zanimivo bo spremljati prizadevanja ogorčenih ljudi, ki si ne želijo novega posega v njihovem okolju. Bodo uspešni? Vprašanje na mestu je, ali smo seznanjeni z dejanjem slovenske vlade v letu 2006. Enostavno se je vključila v proces in sprejela sklep o najustreznejšem poteku trase daljnovoda 2 x 400 kilovoltov Cirkovce- Pince, brez mnenja občin. Od leta 2001 naprej, ko so se pričele aktivnosti za izgradnjo tega daljnovoda, so nekatere občine proti, v preteklosti pa so se pojavljale tudi želje, da pristojna ministrstva zagotovijo odškodnino za razvrednotenje pokrajine, enako kot so dobile druge občine nadomestilo za avtocestni program. Vendar so občine od gospodarskega ministrstva takrat prejele odgovor, da je zahtevek nesprejemljiv. Bo tudi sedaj slovenska politika ravnala v nasprotju z željami in zahtevami prebivalstva?
A ljudje so prepričani, da se jim bo z izgradnjo daljnovoda po sedaj predvideni trasi naredila nepopravljiva škoda. Ne s samo postavitvijo večtonskih nosilcev na sedaj najbolj rodovitna polja in najboljše gozdove, temveč tudi s prevozom materiala po njihovi zemlji. S pristankom, da bi se dela lahko začela, pa bi za vsa zemljišča dovolili investitorju tudi služnostno pravico, ki pa ima svoje slabe lastnosti, česar se lastniki parcel, po katerih bi se naj izvedel projekt, še kako dobro zavedajo - zmanjša se vrednost nepremičnine.
Nasprotniki daljnovoda so tudi prepričani, da vpliva daljnovod na zdravje ljudi. Omenjajo povečano stopnjo srčnih in rakavih obolenj med ljudmi, ki že sedaj živijo ob daljnovodu 2 x 110 kilovoltov.
Zanimivo bo spremljati prizadevanja ogorčenih ljudi, ki si ne želijo novega posega v njihovem okolju. Bodo uspešni? Vprašanje na mestu je, ali smo seznanjeni z dejanjem slovenske vlade v letu 2006. Enostavno se je vključila v proces in sprejela sklep o najustreznejšem poteku trase daljnovoda 2 x 400 kilovoltov Cirkovce- Pince, brez mnenja občin. Od leta 2001 naprej, ko so se pričele aktivnosti za izgradnjo tega daljnovoda, so nekatere občine proti, v preteklosti pa so se pojavljale tudi želje, da pristojna ministrstva zagotovijo odškodnino za razvrednotenje pokrajine, enako kot so dobile druge občine nadomestilo za avtocestni program. Vendar so občine od gospodarskega ministrstva takrat prejele odgovor, da je zahtevek nesprejemljiv. Bo tudi sedaj slovenska politika ravnala v nasprotju z željami in zahtevami prebivalstva?
