Na 23. srečanju kmetic Pomurja podelili znake kakovosti in druga priznanja
V organizaciji KGZS Murska Sobota in Društev kmetic Križevci – Veržej in Ljutomer – Razkrižje je v Termah Banovci potekalo 23. srečanje kmetic Pomurja
23. srečanje kmetic Pomurja
V četrtek, 9. februarja, je v organizaciji KGZS Murska Sobota in Društev kmetic Križevci – Veržej in Ljutomer – Razkrižje potekalo 23. srečanje kmetic Pomurja. Tokratno srečanje se je odvijalo v Termah Banovci, udeležilo pa se ga je 240 kmetic iz Pomurja.
Uvodoma je predsednica Društva kmetic Križevci – Veržej, Majda Markovič recitirala dve pesmi, ki jih je napisala njihova članica društva, Trezika Forjan.
Frančka Lebarič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota je poudarila, da je srečanje kmetic Pomurja, praznik kmečke ženske, da se na tem dogodku skupaj veselijo uspehov in dogodkov, ki so se odvijali skozi celo leto. Dejansko se kmetice skozi vse leto udeležujejo raznoraznih dogodkov tako na lokalnem nivoju kot na državni ravni. Mnoge kmetice svoje izdelke dajejo na ocenjevanja, znanja pa pridobivajo tudi tako, da se udeležujejo raznih delavnic.
Zbrane je nagovorila tudi vodja hotelirstva v Termah Banovci, Aljana Magdič, in jim zaželela prijetno počutje v njihovem okolju.
Direktor KGZS Murska Sobota, Franc Režonja je po uvodnem pozdravnem nagovoru povedal, da je na podeželju potrebno ohranjati tradicionalno povezanost, pogovor, petje, pristne odnose in druženje ter medsebojno spoštovanje. Dandanes si družinska kmetija v vse več primerih del dohodka ustvarja tudi izven kmetijske dejavnosti. Kmetijam je potrebno na maksimalen način pomagati, zanamcem zagotoviti dovolj hrane. Pomemben je tudi prenos znanja oz. informacij, kako le te potujejo od producenta znanja preko prenašalca znanja do končnega uporabnika. Truditi se je potrebno za dobre rezultate, da bi dosegli več kot včeraj in da bi lahko rekli, bolje nam je, kot nam je bilo včeraj.
Župan gostujoče občine Slavko Petovar je izpostavil, da živimo na območju z bogato rodovitno zemljo, pravzaprav sredi kolača – sredi Murskega polja. Dandanes je kmečki ženi potrebno reči gospa, saj se je podoba kmečke ženske v zadnjih tridesetih letih močno spremenila. Danes je kmečka žena izobražena in samozavestna, enakopravna v družbi in družini ter uživa visoko mesto in zaupanje v družbenem in političnem življenju.
Predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule je izrazila željo, da bi se v društva kmetic vključilo več mladih žena in deklet in da je zmeraj potrebno biti optimističen, saj le tako lahko dobro delaš.
Kmetice so bile na srečanju deležne tudi predavanja o alergenih, ki ga je pripravila priznana strokovnjakinja s tega področja, Marija Šadl.
Za razvedrilni del programa so s petjem poskrbele Soside iz Male Nedelje ter Micika in Franček, prav tako iz Male Nedelje.
Direktor KGZS Murska Sobota, Franc Režonja je podelil nagrade tistim, ki so trikrat zapored dosegli zlato oceno, in so si tako prislužili znak kakovosti. Le-te so prejeli:
Frančka Lebarič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota je poudarila, da je srečanje kmetic Pomurja, praznik kmečke ženske, da se na tem dogodku skupaj veselijo uspehov in dogodkov, ki so se odvijali skozi celo leto. Dejansko se kmetice skozi vse leto udeležujejo raznoraznih dogodkov tako na lokalnem nivoju kot na državni ravni. Mnoge kmetice svoje izdelke dajejo na ocenjevanja, znanja pa pridobivajo tudi tako, da se udeležujejo raznih delavnic.
Zbrane je nagovorila tudi vodja hotelirstva v Termah Banovci, Aljana Magdič, in jim zaželela prijetno počutje v njihovem okolju.
Direktor KGZS Murska Sobota, Franc Režonja je po uvodnem pozdravnem nagovoru povedal, da je na podeželju potrebno ohranjati tradicionalno povezanost, pogovor, petje, pristne odnose in druženje ter medsebojno spoštovanje. Dandanes si družinska kmetija v vse več primerih del dohodka ustvarja tudi izven kmetijske dejavnosti. Kmetijam je potrebno na maksimalen način pomagati, zanamcem zagotoviti dovolj hrane. Pomemben je tudi prenos znanja oz. informacij, kako le te potujejo od producenta znanja preko prenašalca znanja do končnega uporabnika. Truditi se je potrebno za dobre rezultate, da bi dosegli več kot včeraj in da bi lahko rekli, bolje nam je, kot nam je bilo včeraj.
Župan gostujoče občine Slavko Petovar je izpostavil, da živimo na območju z bogato rodovitno zemljo, pravzaprav sredi kolača – sredi Murskega polja. Dandanes je kmečki ženi potrebno reči gospa, saj se je podoba kmečke ženske v zadnjih tridesetih letih močno spremenila. Danes je kmečka žena izobražena in samozavestna, enakopravna v družbi in družini ter uživa visoko mesto in zaupanje v družbenem in političnem življenju.
Predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule je izrazila željo, da bi se v društva kmetic vključilo več mladih žena in deklet in da je zmeraj potrebno biti optimističen, saj le tako lahko dobro delaš.
Kmetice so bile na srečanju deležne tudi predavanja o alergenih, ki ga je pripravila priznana strokovnjakinja s tega področja, Marija Šadl.
Za razvedrilni del programa so s petjem poskrbele Soside iz Male Nedelje ter Micika in Franček, prav tako iz Male Nedelje.
Direktor KGZS Murska Sobota, Franc Režonja je podelil nagrade tistim, ki so trikrat zapored dosegli zlato oceno, in so si tako prislužili znak kakovosti. Le-te so prejeli:
- Anka Alt za bučkino marmelado s čilijem
- Marica Legen in Slavica Polanec za mešani kruh
- Greta Ferencek za korenček v kisu
- Kmetija Majcen za predelavo hrena v ribani hren
- Martin Ficko za kutinovo marmelado
- Kmetija Sraka – Horvat za bučno olje
- Valerija Černjavič za orehove rogljičke
- Mihaela Šarkanj za ovčji sir iz slanice
- Janja Petovar za naj tünko, ki je bila ocenjena z vsemi možnimi točkami
- Marija Lipovec – za delo v društvu
