1.500 etnografskih likov je zavrtelo Ptuj v vročico 57. Kurentovanja
Na dvourni procesiji čez mesto je sodelovalo 31 domačih in tujih skupin, med drugimi iz Romunije, Hrvaške, Bolgarije, Italije, Avstrije ter daljne Venezuele, slednja je predstavila delček južnoameriške plesne kulturne dediščine
Prlekija-on.net, sobota, 18. februar 2017 ob 18:35
Na Ptuju se je pričel peti letni čas, eden večjih in po mnenju poznavalcev najslikovitejših etnografskih dogodkov v Evropi. Mesto bo do pustnega torka vodil 16. princ karnevala Aleš Goričan, plemeniti Maksimiljan Gregorič. Balkon mestne hiše do pepelnice krasijo zastave princa karnevala, kurentovanja in Evropske zveze karnevalskih mest, pod njim pa se je v sprevodu obiskovalcem pokazalo 1.500 najbolj poznanih etnografskih mask iz Slovenije in tujine.
Princ je ob prevzemu oblasti povedal, da bo vladavina potekala v
sproščenem in zabavnem duhu ter hkrati povabil vse etnografske like,
maškare in ljudi dobre volje, da pomagajo soustvarjati in nadaljevati
bogato kulturno karnevalsko dediščino, s katero Ptuj in vsa regija
zagotovo dihata. Predsednik 57. Kurentovanja in podpredsednik FECC
Branko Brumen, ki je gostil tudi predsednika zveze Henryja van der
Kroona, je povabil k doživetju in izživetju petega letnega časa, ob tem
pa princu karnevala izročil spominsko medaljo s pečatom sv. Jurija.
Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je princu namignil, da ga v 11
dneh pustne vladavine čaka veliko težkih nalog, med drugimi projekti bo
moral zaradi pričetka obnove cestnega mostu čez reko Dravo zgraditi
začasno plavajočo brv.
Predaji je sledila otvoritvena Etno
povorka, ki je poskrbela, da je Ptuj ponovno postal mesto veselja,
zabave ter evropsko središče urbanega, mestnega in vaškega pustovanja.
Povorko so si ogledali tudi veleposlanice in veleposlaniki ter njihovi
odposlaniki iz Bolgarije, Hrvaške, Romunije, Nemčije, Francije, Poljske
in Venezuele, kar 57. Kurentovanju daje gospodarsko-diplomatsko noto. Na
dvourni procesiji čez mesto je sodelovalo 31 domačih in tujih skupin,
med drugimi iz Romunije, Hrvaške, Bolgarije, Italije, Avstrije ter
daljne Venezuele, slednja je predstavila delček južnoameriške plesne
kulturne dediščine. Ulice Ptuja je preplavilo okrog 600 kurentov in
korantov, s svojim glasnim zvonjenjem so poskrbeli, da je toplo sonce še
isti hip pregnalo jutranje turobno vreme.
Seveda niso manjkali
niti tradicionalni etnografski pokači, ki so z glasnimi poki skrbeli, da
je za prihod najznamenitejših skupin slišalo celo mesto. Zraven ruse,
lika baba deda nosi, kopjašev in oračev, so za barvit program poskrbele
Buše in Zvončarji iz Hrvaške ter Sourvakarji iz Bolgarije, ki jih je
UNESCO že umestil na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine
človeštva. Kurente in korante odločitev organizacije UNESCO o tem čaka
prihajajočo jesen.
Festival etnografije, glasbe, likovne
umetnosti in evforije, kot ga je poimenoval župan Senčar, je z uvodnim
dejanjem privabil 1.500 nastopajočih in okoli 8.000 obiskovalcev, ki so
doživeli oživitev in ohranjanje starih šeg. Udeleženci povorke so
sprevod zaključili v Karnevalski dvorani, kjer je nocoj koncert
razprodala balkanska pop zvezda Severina. Obiskovalce je po zaključeni
povorki v mestu zabavala glasbena skupina Karneval band, ni manjkalo
niti pustne kulinarike, za katero skrbijo lokalni gostinci in toplih
ptujskih pustnih krofov.
Sočasno z Etno povorko je na dvorišču
Minoritskega samostana potekala že vsakoletna Obarjada Lions kluba, ki
je poskrbela za dobrodelno kulinarično tekmo v kuhanju slastne ptujske
piščančje enolončnice. 24 tekmovalnih ekip je tako v dobrodelne namene
skuhalo 300 litrov obare, zbrali pa so rekordnih 7.188 evrov ter s
prireditvijo zaokrožili dobrodelno noto ptujskega Kurentovanja.
Pustni
program s prikazi etnografskih likov se nadaljuje že jutri in bo trajal
do četrtka, 23. februarja, ko bo na ulicah moč videti vsem dobro znane
domače like s prikazi njihovih običajev. Kurenti in koranti pa bodo z
obhodom mesto zavzeli v petek in v ponedeljek pred pokopom pusta, ki bo
na pustni torek, 28. februarja.
Foto: Marko Pigac