Ja, fašenk je tu in s tem tudi najbolj nore maske, čas zabave in odganjanja zime. Dobro se spomnim fašenka, ko sem še bila mala (no, mlada ... mala sem še zdaj (smeh)). Takrat smo se deca našemili in šli po vasi. Ustavili smo se pri vsaki hiši in zapeli: »Od hiše do hiše, od vrat do vrat ... prinašamo srečo in s srečo pomlad ... zato nam pa dajte en tolarček dva, tri krofe, tri bobe in košček mesa«. Ste tudi vi tako peli? No, priznati moram, da smo se najbolj razveselili tolarčka ali dveh, ampak bistvo vsega je bilo druženje. Otroci smo se dejansko družili, se smejali in si naredili noro zabavo. Pa se ti običaji ohranjajo še danes? Vbistvu se ne spomnim, kdaj so nazadnje na naših vratih pozvonili maškori in nam »prinesli srečo«. Mogoče sedaj, ko sem mamica na to gledam malce drugače, ampak kljub temu, da je Vito star komaj 8 mesecev se midva že dva tedna »učiva« to pesem, pomerjava pustni kostum (saj veste, lahko se zgodi, da mu bo do sobote premajhen) in se noro veseliva sobote, ko bo Vito šel prvič v maškore. Kaj pa fašenk v Prlekiji? Se Prleki radi našemimo? Ko takole razmišljam, bi rekla, da smo Prleki itak vedno za vse bedarije, radi se družimo in zabavamo ... in tudi maškori smo radi. Ampak vseeno mislim, da se različni deli v Prlekiji glede fašenka zelo razlikujejo. Najverjetneje vse skupaj drugače dojemam od takrat, ko sem se preselila k Veliki Nedelji. Ja, v tem predelu Prlekije se za fašenk čas ustavi. In bolj gremo proti Ptuju, bolj se »pustna evforija« povečuje. Ljudje dejansko živijo za ta čas v letu ... celo leto pripravljajo skupinske maske, se udeležujejo vseh možnih povork in se neskončno zabavajo. Ljudje postanejo ena velika družina in vse kar je pomembno je to, da bodo čim lepše maske in da bodo preživeli čimbolj nor fašenk. No, o tem govorim ... mi na Kogu nikoli nismo bili tako zelo evforični, ko je bil fašenk. Ampak kakorkoli ... ta čas v letu je res nekaj posebnega. In tudi Ptuj je v tem času nekaj posebnega. Z Vitom sva v tem času preživela en čudovit dan na Ptuju in tam je res čarobno. Mestno jedro je čudovito okrašeno, vsi se sprehajajo z lasuljami, ali kar celotnim pustnim kostumom (ja, midva z Vitom sva bila ena redkih ki sva bila »normalno oblečena), na vsakem drugem vogalu slišiš kurentove zvonce in vsi so veseli, vsi so nasmejani in srečni. In tudi midva sva bila srečna ... kar padla sva v tisto njihovo vzdušje in sedaj res še bolj nestrpno pričakujeva soboto, ko bova tudi midva šla v maškore. Dragi moji Prleki ... vi pa se naštimejte v najbolj norega maškora in se naužijte tega igrivega časa v letu. ;). Sej vete ... zej vam nede nišče nič zamerjo, tüdi če se bote delali norca z jega! :)