Nekoč prepovedana šmarnica postaja pravi hit
Prekmurec Geza Farkaš že nekaj časa na trgu ponuja nekoč prepovedano šmarnico, ki je sedaj »priznana« kot aromatizirana fermentirana pijača
Prlekija-on.net, torek, 21. februar 2017 ob 17:42
Poleg domačega jabolčnika je samorodna šmarnica nekoč bila najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletji ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč sedaj ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirano pijačo. Kljub temu so nekateri še vedno skeptiki. "Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. In vsem nam je znano kako dolgo je bilo potrebno plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, kamor sodijo: šmarnice, klintoni, izabele, jurke…, sedaj pa se to naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vse nas vinogradnike, ki proizvajamo samo žlahtno trto veliko presenečanje in tudi žalitev", nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi.
Dodal je tudi, da »pravi« vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob
hiši par trt hibrida, da zaužije kakšen grozd, toda za vinogradnike je
boleče, da to nekdo predeluje v vino in na koncu še ponuja gostom. "Šmarnica vsebuje veliko količino metilnega alkohola in zato je zdravju
močno škodljiva, ob tem pa ima tudi druge škodljive stranske posledice
in učinke. Iz teh razlogov smo tudi začeli saditi žlahtno trto. Komaj
smo se rešili hibridov, zlasti v Prekmurju, sedaj pa s šmarnico
nazdravljajo in pravijo, da gre za ekološko domačo pridelavo z domače
trte. To ni nobena ekološka pridelava iz prepovedanih in zdravju
škodljivih hibridov. Takšna pijača, ki je z zakonom bila dolgo
prepovedana, nikakor ne bi smela priti na javno mesto, kvečjemu jo lahko
spijemo, pravzaprav samo poskusimo, v ožjem krogu prijateljev. Zato smo
odgovorni tudi v stroki, ko moramo širšo javnost opozoriti na morebitne
posledice. Potrošniki morajo vedeti, da vsi ti hibridi, kamor sodi tudi
šmarnica, vsebujejo prevelike količine metilnega alkohola, in je že
majhna količina zaužitega tega alkohola zelo škodljiva, po drugi strani
pa vino iz žlahtne trte vsebuje večje količine etilnega alkohola, ki v
zmernih količinah zdravju ni škodljiv", dodaja naš sogovornik, ki omenja
podatek, da je po 2. svetovni vojni bilo pod hibridi približno petina
vseh vinogradov, a so jih v celoti posekali, razen manjših brajd.
Sedaj pa se hibridi vseeno vračajo, in tako so odločili odgovorni v
stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza
Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil ter že nekaj časa ponuja
šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično
penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot
aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho – demisec z geografskim
poreklom, methode clasique traditionelle, 12,00 %Vol), je kot alkoholno
pijačo (živilo neživilskega izvora) registrirala Uprava RS za varno
hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota,
nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja,
posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. S tem je šmarnica postala
enakovredno živilo neživilskega izvora, tako na domačih policah kot za
izvoz.
Ali se sedaj vinogradniki bojijo konkurence?
"Nikakor nas ni strah konkurence, kot trdijo nekateri, temveč moramo
storiti vse, da se ne bi med potrošnike vračalo nekaj, ker jim škoduje.
Če pa bo Evropa želela šmarnico in podobne hibride jim bomo hvaležni,
saj bodo stroški pridelave bistveno nižji. Ne bomo več pridelovali vina
iz žlahtne trte, ki je zelo zahtevna, temveč bomo samo rozgo zasadili v
zemljo in čez dve leti že imamo 'vino'. Ob tem, pa če stroka ugotovi, da
je to zdravo za ljudi, smo takoj zraven, žal pa je to zdravju sila
škodljivo in tega se tudi v Evropi zavedajo", še pove naš sogovornik.
Sam »proizvajalec« domnevno spornega šmarničnega šampanjca,
znani humorist Geza Farkaš pa nam je samo v svojem duhovitem slogu
odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset
svojih »šampanjcev« naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so
potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali
dovoljenje, zakaj ga potrem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje
Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v
šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava,
ker tudi šmarnico moramo piti
zmerno...
Kaj je pravzaprav šmarnica?
Po Wikipediji je šmarnica
samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z
vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah. Oidij in
peronospora sta skoraj zatrla gojenje trte na Kranjskem. Pridelovalci so
se zatekli k samorodni trti, ki je bila odporna na omenjeni bolezni.
Značilnosti šmarnice so: je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim
in pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Šmarnico gojijo
ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem, v Halozah, Slovenskih Goricah in tudi v
Prekmurju. Zaradi metilnega alkohola naj bi pitje šmarnice v večjih
količinah povzročalo slepoto in duševne motnje. Prodaja vina iz grozdja
samorodne trte je zato kar nekaj časa bila zakonsko prepovedana.
Sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, ki ga je podpisal dr.
Janez Milčinski, spodbija obtožbe, da ima šmarnica preveč metilnega
alkohola. Takratna analiza vzorcev je pokazala neznatne količine
metilnega alkohola, prav tako pa niso našli drugih sestavin, ki bi lahko
imele tako dramatične učinke, kot so jih pripisovali šmarnici. Takšni
učinki da tudi niso značilni za zastrupitev z metilnim alkoholom in jih
je pripisati kar etilnemu alkoholu, prisotnemu v vseh, tudi sortnih
vinih, je tedaj ugotovil dr. Milčniski. Deciliter šmarnice na dan ureja
prebavo in znižuje holesterol, Z encimi ureja delovanje trebušne
slinavke in želodčnih sokov. V Avstriji jo zdravniki zelo priporočajo.
Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi
trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi svoje velike
odpornosti sploh ne potrebuje zaščite.