Karnevalska povorka 57. Kurentovanja na Ptuj pritegnila rekordno število obiskovalcev
V mednarodni karnevalski povorki na Ptuju je sodelovalo več kot 2.500 mask
Prlekija-on.net, nedelja, 26. februar 2017 ob 16:30
Karnevalska povorka 57. Kurentovanja
S karnevalsko povorko, v kateri je sodelovalo več kot 2.500 mask, je svoj vrhunec doživelo 57. Kurentovanje na Ptuju. Ob 13. uri so ulice najstarejšega mesta v Sloveniji napolnile dih jemajoče karnevalske maske in etnografski liki, ki so s svojo edinstvenostjo pričarali občudovanje in navdušenje na obraze obiskovalcev. Teh je bilo letos še več kot prejšnja leta, po ocenah tudi do 60 tisoč.
"Najstarejše slovensko mesto je te dni pravi magnet za obiskovalce iz
Slovenije in vsega sveta. Ptujske ulice in trgi so polni radovednih
obrazov, ki bodo doživetja etnografskih prikazov in karnevalskih mask
ponesli na vse konce," pravi Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem
Ptuj, ki je letos prevzel organizacijo Kurentovanja. "Veseli nas, da si
tudi obiskovalci nadenejo maske in se tako priključijo pustnemu vzdušju.
Tako ustvarjamo izjemni etnografsko-karnevalski festival in zato tudi
sodimo med najbolj zanimive karnevale na svetu."
"Kurentovanje
in maskiranje Ptujčanom izredno veliko pomeni. To lahko sklepamo tudi
po tem, da je bila prva povorka že leta 1873. Na nas je, da še naprej
ohranjamo to bogato tradicijo in jo še bolje unovčimo pri razvoju
turizma," izpostavlja župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar. Čeprav bo
na Ptuju pestro še vse do torka, je glede na izjemno število
obiskovalcev in udeležencev po besedah Senčarja že sedaj mogoče reči, da
je letošnje Kurentovanje več kot uspešno.
Zaščitni znak
ptujskega Kurentovanja so prav gotovo kurenti in koranti. Na
karnevalski povorki se jih je letos zbralo kar 600. "Po tradicionalnem
verovanju naj bi bil korant demon, ki je preganjal zimo in prebujal
naravo k pomladnemu življenju in rasti. Glede na današnje pomladanske
temperature in obilico sončnih žarkov lahko rečemo, da nam je to tudi
uspelo." je povedal podpredsednik Zveze društev kurentov Nino Galun.
Ob
tridesetih domačih etnografskih in karnevalskih skupinah je mednarodna
karnevalska povorka letos gostila tudi trinajst tujih skupin iz Škotske,
Hrvaške, Italije, Francije, Avstrije, Nemčije, Makedonije, Belgije in
Srbije. Prav pestra mednarodna udeležba je po besedah predsednika 57.
Kurentovanja in podpredsednika FECC Branka Brumna ena od bistvenih
razsežnosti Kurentovanja na Ptuju. "Pustna dediščina povezuje ljudi in
narode. Tako ni prav nič nenavadno, ko Škot in Irec na dude igrata
Golico, ki jo plešemo s prijatelji iz Hrvaške in Belgije."
Sprevod
karnevalske povorke se je zaključil v karnevalski dvorani, kjer se je
pustno rajanje nadaljevalo ob zvokih Čukov in Poskočnih muzikantov.
Veselo
in barvito pa je bilo na Ptuju tudi pretekle dni. Na sobotni
dan so se tako v mestnem pustnem korzu, ki dobiva mednarodne
razsežnosti, na mestnih ulicah pojavili našemljeni meščani, ki so se jim
pridružilili tudi Veseli oldtimeri in gosti iz Hrvaške, princi
karnevala iz Arlona iz Belgije, The Absurdist Pipe Band iz Škotske ter
seveda nepogrešljivi ptujski kurenti in koranti. Prav tako so od
nedelje, 19. februarja, do četrtka, 23. februarja, Mestni trg Ptuja
polnili etnografski pustni liki, ki so zbrano množico navduševali s
prikazi njihovih običajev. Kopjaši, pokači, orači, ploharji, cigani,
vile ter mnogi drugi obrazi ptujskega kurentovanja so bili pravi magnet
za obiskovalce. Navduševali so najstarejše kot tudi najmlajše navdušence
pustnega časa, za katere je med drugimi skrbela tudi animacija ZUM
Kreative. Prikaze etnografskih likov lahko ujamete tudi v ponedeljek,
27. februarja, ob 17. uri, ko se bodo predstavili najprepoznavnejši liki
pustnega časa, kurenti in koranti. Njihov obhod bo sledil ob 18. uri,
ob 10. uri pa lahko ujamete tisočglavo povorko otrok iz vrtcev ter
doživite stoletje in pol dolgo zgodovino maskiranja skozi oči
najmlajših. Ponedeljkovemu pestremu dogajanju sledita pustni torek ter
pokop pusta, ko Ptujčani z obveznostmi zaključijo že opoldne in se
skupaj s številnimi drugimi obiskovalci prepustijo brezskrbnemu veselju.
Foto: Pigac.si