Edinstvena doživetja s potepanj po svetu

Lado Klar in Jože Ružič na pogovoru ob čaju v DOSOR-ju

Filip Matko Ficko, sreda, 1. marec 2017 ob 08:13
Hribovska potepanja Lada Klara in Jožeta Ružiča

Hribovska potepanja Lada Klara in Jožeta Ružiča

Zadnji ponedeljek v februarju sta v okviru DOSOR-jevih »Sledi - Ko sedanjost na(d)gradi preteklost« bila v gosteh na večernem pogovoru ob čaju v predprostoru knjižnice Lado Klar iz Murske Sobote in Jože Ružič iz Gančan. DOSOR, Dom starejših občanov Radenci, je tako enkrat mesečno gostitelj sproščenih pogovorov, ko lahko stanovalke in stanovalci tega doma, kot tudi drugi obiskovalci, »iz prve roke« prisluhnejo izredno zanimivim pripovedim.

Lado Klar in Jože Ružič sta se spoznala v istem podjetju, nekdanji Veletrgovini Potrošnik v Murski Soboti, ob skupnih delovnih nalogah pa ju je povezala tudi velika ljubezen do potovanj, gorskega sveta, neokrnjene narave in nepozabnih doživetij. Tako se je v njunem polnem življenju nabralo veliko skupnih potepanj po svetu (skupaj bila na najvišjem vrhu Evrope Mont Blancu - 4.808 metrov, prvi pristop nanj leta 1786; skupaj sta bila na najvišjem vrhu Afrike Kilimandžaru - 5.895 metrov, prvi pristop nanj 1889), edinstvenih doživetij in zgodb, ki sta jih delila z voditeljico pogovora, Sabino Barbarič, kot tudi s številnim poslušalstvom v predprostoru DOSOR-jeve knjižnice.

Jože Ružič se je »zaljubil« v hribe kot sedmošolec, ko so se še kot osnovnošolci podali na izlet na Boč (Štajerski Triglav - 979 metrov), v zrelih letih je sodeloval v planinski skupini, ki je obredla večino slovenskih hribov, pa tudi po tujini, a je sedaj predsednik Planinskega društva Matica v Murski Soboti. Lado Klar, doma »iz varaša« (Turnišče), pa je v svojih zrelih letih kot ljubitelj naravnih lepot začel zahajati še v hribe, a so mu bili izzivi posebni vrhovi (Mont Blanc, Tri Cine, Grossglockner, Kilimandžaro, Andi v Čilu, Peruju in Argentini - Aconcagua, 6960 metrov). Dvakrat (drugič ob svoji 80-letnici lani) je bil tudi v Himalaji, njegov višinski rekord je 6500 metrov.


Več v Kultura in izobraževanje