Alojz Grnjak dobitnik Miklošičeve nagrade
V petek bodo podelili Miklošičevo nagrado in priznanja
Alojz Grnjak z mladimi harmonikaši
V petek, 5. februarja 2010 ob 19. uri, bodo v Domu kulture Ljutomer podelili Miklošičevo nagrado in priznanja. Občinski svet Občine Ljutomer je na seji 1. februarja potrdil, da Miklošičevo nagrado za leto 2010 prejme Alojz Grnjak iz Slamnjaka, dobitniki priznanj pa so Komorni zbor Orfej Ljutomer, skupina ljudskih pevcev »Fantje od Male Nedelje« ter Felicita Heric - Taškov iz Cvena.
Alojza Grnjaka so za nagrado predlagali Kulturno društvo Manko Golar
Ljutomer, JSKD, Območna izpostava Ljutomer in Klub prleških babic. Višina nagrade znaša eno povprečno plačo Republike Slovenije za preteklo leto.
Gospod Alojz Grnjak se je rodil leta 1929. V času njegove mladosti je bilo življenje zelo težko. Kljub vsem težavam pa so bili otroci takrat deležni več stika z naravo in družabnih ljudskih odnosov. Tudi Lujzek, kakor ga kličemo po domače, je že v mladosti začutil svoj talent do domače glasbe, žlahtne prleščine, do druženja in razveseljevanja ljudi s frajtonarico. Težko delo po prleških vinogradih ga je navdihovalo, da je ustvarjal skladbe, ki se po medijih vrtijo še danes. Ustanovil je svoj ansambel, ki je deloval 64 let in s svojimi nastopi promoviral Slovenijo v tujini in Prlekijo v takratni Jugoslaviji. Izdali so številne plošče in kasete, na katerih so pesmi, ki odražajo marljivega žlahtnega prleškega človeka. V svoji glasbeni karieri je uglasbil več besedil prleških pesnikov. S svojim ansamblom je nastopil tudi na prvem ptujskem festivalu leta 1969.
Več kot 40 let je bil ljudski godec, ki je s svojo frajtonarico spremljal ljubiteljske folklorne skupine iz Prlekije: Folklorno skupino pri KS Železne Dveri, Folklorno skupino Društva upokojencev Ljutomer, Folklorno skupino KD Manko Golar Ljutomer in več kot 30 let igral tudi pri Folklorni skupini Prlek, ki sedaj deluje pod imenom Veseli Prleki pri Klubu prleških babic iz Pristave. Z njimi je nastopal doma in v tujini. Več kot 20 let je prepeval v pevskem zboru. Svoje znanje in talent do igranja na frajtonarico, je nesebično prenesel na mlade in jih naučil osnov igranja na frajtonarico. Bil jim je in jim ostaja, dober vzgled ljubiteljskega kulturnega ustvarjalca, ki svoj prosti čas razdaja za druge in s tem bogati tudi sebe.
V srcih vseh Prlekov ima Alojz Grnjak prav posebno mesto, njegova pesem Železnodverska pa velja tudi za prleško himno.
Gospod Alojz Grnjak se je rodil leta 1929. V času njegove mladosti je bilo življenje zelo težko. Kljub vsem težavam pa so bili otroci takrat deležni več stika z naravo in družabnih ljudskih odnosov. Tudi Lujzek, kakor ga kličemo po domače, je že v mladosti začutil svoj talent do domače glasbe, žlahtne prleščine, do druženja in razveseljevanja ljudi s frajtonarico. Težko delo po prleških vinogradih ga je navdihovalo, da je ustvarjal skladbe, ki se po medijih vrtijo še danes. Ustanovil je svoj ansambel, ki je deloval 64 let in s svojimi nastopi promoviral Slovenijo v tujini in Prlekijo v takratni Jugoslaviji. Izdali so številne plošče in kasete, na katerih so pesmi, ki odražajo marljivega žlahtnega prleškega človeka. V svoji glasbeni karieri je uglasbil več besedil prleških pesnikov. S svojim ansamblom je nastopil tudi na prvem ptujskem festivalu leta 1969.
Več kot 40 let je bil ljudski godec, ki je s svojo frajtonarico spremljal ljubiteljske folklorne skupine iz Prlekije: Folklorno skupino pri KS Železne Dveri, Folklorno skupino Društva upokojencev Ljutomer, Folklorno skupino KD Manko Golar Ljutomer in več kot 30 let igral tudi pri Folklorni skupini Prlek, ki sedaj deluje pod imenom Veseli Prleki pri Klubu prleških babic iz Pristave. Z njimi je nastopal doma in v tujini. Več kot 20 let je prepeval v pevskem zboru. Svoje znanje in talent do igranja na frajtonarico, je nesebično prenesel na mlade in jih naučil osnov igranja na frajtonarico. Bil jim je in jim ostaja, dober vzgled ljubiteljskega kulturnega ustvarjalca, ki svoj prosti čas razdaja za druge in s tem bogati tudi sebe.
V srcih vseh Prlekov ima Alojz Grnjak prav posebno mesto, njegova pesem Železnodverska pa velja tudi za prleško himno.
