Ženske v DOSOR-ju tokrat kar v troje
»Z nami se ni vse začelo in se z nami ne bo vse končalo…«
Pripoveduje Bea Baboš Logar
V
DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, je lanskega 10. februarja
zvečer bila pripravljena povsem nova družabna prireditev, ki je
resnično postala ena DOSOR-jevih stalnic. Nosi naslov »Sledi
- Kosedanjost
na(d)gradi preteklost«. Gre pa za pogovore ob čaju, ko bi naj z besedo in sliko (za)čutili
povezovanje, navdih in skupne strasti med generacijami pod motom: »Z
nami se ni vse začelo in se z nami ne bo vse končalo...« Pogovore
običajno vodi Sabina
Barbarič in tako je bilo tudi 28. marca letos. Bilo je nekaj takšnih večerov
v veliki jedilnici DOSOR-ja, a je predprostor domske knjižnice bolj
intimen.
V
mesecu marcu, ki so ga nekateri poimenovali kar »mesec žensk«, so
se na pogovoru znašle ženske kar v troje: voditeljica pogovorov
Sabina
Barbarič ter kot gostji (vendar stalni navzoči v DOSOR-ju !) upokojena
profesorica slovenskega jezika in književnosti Bea
Baboš Logar ter direktorica DOSOR-ja Mateja
Hauser,
ki pa je profesorica biologije in kemije, čeprav se je pozneje
izobraževala še na področju ekonomije. Iztočnica kramljanja ob
čaju pred številnimi poslušalkami in poslušalci je bilo
sodelovanje dveh žena, ki je z osemletnim delovanjem DOSOR-ja nekaj
povsem vsakdanjega, a se je začelo že pred uradnim odprtjem tega
doma starejših v Radencih.
Bea in Mateja imata veliko skupnega (obe sta pedagoginji, sta ljubiteljici narave in živali, gojita duhovnost in humanost), še posebej pa ju povezuje in nekako postavlja pred druge »širiteljstvo«. Za slednje sami pravita, da to ni nič posebnega in novega, da gre za njun odnos do življenja ter da pri tem poudarjata in opozarjata predvsem na vse, kar je dobrega. In tako ni nič čudnega, če je stanovalcem in drugim obiskovalcem DOSOR-ja na voljo knjižnica, da je v sprejemni avli doma pravzaprav razstaviščni prostor, da se na odru DOSOR-jevega dvorišča poleti vrti Vetrnica, da se izdaja glasilo-zbornik Ure naših dni... In zatorej se DOSOR kot dom za starejše precej razlikuje od drugih stereotipnih tovrstnih domov.
Kot moto v svojem življenju je Bea Baboš Logar navedla, da se vse življenje počuti kot ženska in da je strpnost do vsega najpomembnejša, a Mateja Hauser je prepričana, da ženske morajo vse življenje negovati svojo žensko energijo.
Bea in Mateja imata veliko skupnega (obe sta pedagoginji, sta ljubiteljici narave in živali, gojita duhovnost in humanost), še posebej pa ju povezuje in nekako postavlja pred druge »širiteljstvo«. Za slednje sami pravita, da to ni nič posebnega in novega, da gre za njun odnos do življenja ter da pri tem poudarjata in opozarjata predvsem na vse, kar je dobrega. In tako ni nič čudnega, če je stanovalcem in drugim obiskovalcem DOSOR-ja na voljo knjižnica, da je v sprejemni avli doma pravzaprav razstaviščni prostor, da se na odru DOSOR-jevega dvorišča poleti vrti Vetrnica, da se izdaja glasilo-zbornik Ure naših dni... In zatorej se DOSOR kot dom za starejše precej razlikuje od drugih stereotipnih tovrstnih domov.
Kot moto v svojem življenju je Bea Baboš Logar navedla, da se vse življenje počuti kot ženska in da je strpnost do vsega najpomembnejša, a Mateja Hauser je prepričana, da ženske morajo vse življenje negovati svojo žensko energijo.
