Ustreljeni na pragu svobode pomladi 1945

V Črnskih mejah pri Murski Soboti padla osmerica talcev

Filip Matko Ficko, sobota, 1. april 2017 ob 12:52
Zbrani pri spomeniku

Zbrani pri spomeniku

Zadnji dan meseca marca pomladi leta 1945, štiri dni pred osvoboditvijo Murske Sobote v 2. svetovni vojni, so madžarski okupatorji v Črnskih mejah, ob cesti proti Tišini, ustrelili osem talcev, ki so jih pred tem imeli zaprte ter jih mučili v murskosoboških zaporih v gradu. V akacijevem gozdičku, tri kilometre izven mesta, so ustrelili: partizana 1. prekmurske partizanske čete Jožeta Pavška - Zvonka (doma iz Litije), dva študenta: Štefana Trajbariča iz Filovec in Avgusta Gašpariča iz Vučje Gomile, dva trgovca: Perinka Osterca iz Beltinec in Aleksandra Balkanyja iz Lendave, logarja Stanka Gonzo iz Benice, prevoznika Josipa Mayerja iz Lendave in uradnika Jozsefa Dervaricsa iz Zalaegerszega.

Ob spomeniku talcem v Črnskih mejah, ki je bil v obliki Triglava z zvezdo postavljen leta 1955, se vsako leto na obletnico zadnjega zločina okupatorjev tik pred koncem vojne, zberejo članice in člani sedaj že organizacij Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Tako je bilo tudi letos, ko so se udom teh organizacij iz Lendave, Murske Sobote, Puconec, Tišine in Radenec pridružili še sorodniki ustreljenega partizana Zvonka iz Litije ter sestra ustreljenega študenta Gašpariča, Milka Gašparič iz Vučje Gomile.

Ferdinanda Mladenović iz Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Tišina je imela spominski nagovor (prebrala je tudi pesem, ki jo je v spomin na očeta - ustreljenega partizana Zvonka - napisala hči Janka Pavšek Bantan), kulturni program so izvedli šolarke in šolarji Osnovne šole Tišina, o dnevu pokopa, dan po ustrelitvi, pa je spomine obudil Franc Gomboc, ki je kot osemnajstletnik tedaj, leta 1945, bil prisoten pri pokopu talcev. Položeni so bili venci, prižgalo se je sveče, sorodniki partizana Zvonka in študenta Gašpariča pa so zasadili spominsko drevo - dren ob spominskem obeležju. Sledilo je še družabno srečanje v prelepem sončnem dopoldnevu, večina pa je zapela tudi nekaj prelepih partizanskih pesmi, ki se jih danes izredno redko sliši.


Več v Kultura in izobraževanje