Pod odrskimi žarometi
Dramski večer na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici ob njeni 250-letnici še posebej bogat
Pod odrskimi žarometi
Na
OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici smo v torek, 18. aprila 2017, pripravili
že tradicionalni dramski večer, ki je bil ob 250-letnici šole in
50-letnici vrtca še posebej bogat. Le-ta je potekal pred številnim
občinstvom v Kocbekovi dvorani Kulturno-upravnega središča Sveti
Jurij ob Ščavnici in je trajal dobri dve uri.
»Ves
svet je oder in moški in ženske zgolj igralci: nastopajo in spet
odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge,« so znamenite besede, ki jih je v usta dvornemu norcu v drami Kakor
vam drago položil William Shakespeare, slavni angleški dramatik,
čigar dela so aktualna še danes in kot taka zapisana v večnost.
Drama in s tem tudi gledališče oz. igra je priljubljena oblika
umetnosti ter ima bogato tradicijo tudi pri Svetem Juriju ob
Ščavnici, in sicer verjetno tudi zato, ker na oder pogosto postavi
resnično življenje in gledalcem nastavi ogledalo.
Na Dramskem večeru 2017, ki je potekal že četrto leto zapored, so se tako predstavili trije dramski krožki, vrtčevski in dva osnovnošolska, ki to tradicijo skrbno negujejo že nekaj let. Cilji, ki so si jih zastavile zagnane mentorice krožkov, so, da otroci vrtca in učenci skozi lastno aktivnost spoznavajo in doživljajo značilnosti dramske umetnosti; seznanjajo se ter spoznavajo elemente gledališke uprizoritve; soustvarjajo gledališko predstavo ter krepijo interakcije med vrstniki in odraslimi; navajajo se na javno nastopanje in tako krepijo samozavest.
Kot prvi so se na odru predstavili predšolski otroci dramskega krožka, ki deluje v vrtcu Sonček in ki ga vodi mentorica Sonja Karlo. Povedali so, da so se v letošnjo predstavo Babica Marmelada, ki je dramatizacija lutkovne igre Roka Vilčnika, naravnost zaljubili. Le-ta govori o babici Marmeladi, ki živi nekje v gozdu in kuha najslajšo marmelado daleč naokoli. Pripravlja se na obisk vnukov in vsakemu izmed njih skuha marmelado po njegovi želji. Po odhodu vnukov zapre vrata svoje hiške, nanje pa potrka majhen palček Požvižgalček, ki hoče nenavadno marmelado iz lune, ki bi naj v gozdu povzročila zmedo. Ker mu babica seveda ne more ustreči, užaljen odide. Babici to ne da miru, zato pokliče vse gozdne živali, ki pihajo tako dolgo, da oblaček prekrije luno, potem pa pokličejo palčka. Razložijo mu, da so mu skuhali marmelado iz lune in ker palček lune ne vidi, ga uspejo prepričati. A ko dobi prazen kozarec, spozna, da to, kar si je zaželel, vendarle ni bilo prav. Živali odpihnejo z lune oblaček, palček pa vzame marmelado, ki je bila vsako noč obsijana z luno in ima zagotovo nekaj okusa po njej. Babica pa končno lahko gre spat.
Dramski krožek, ki se je na odru predstavil kot drugi, sestavljajo učenci od 1. do 4. razreda, njihova mentorica pa je Vida Štuhec Kuri. Letošnja predstava Žogica Nogica je nastala na podlagi pravljice Jana Malika in govori o dedku ter babici, ki nista imela otrok. Nekega dne sta ugotovila, da jima v življenju manjka še nekaj - otrok. Dedek si je želel fantka, babica punčko in med tem, ko sta drug drugega prepričevala, je skozi okno poskočila žoga. Pravo presenečenje je bilo, ko sta ugotovila, da žogica govori. In ko jima pove, da je lačna, hitro odhitita k peku in v mlekarno po dobrote zanjo. V tem času pa je zmaju Tolovaju uspelo pregovoriti Žogico Nogico, naj gre z njim. Žal je zmaj ni pripeljal nazaj, kar je babico in dedka tako razžalostilo, da sta se odpravila v svet poiskat svojo žogico. Za pomoč sta prosila radijskega novinarja, stražnika, strašilo, kužka in ptička. Naposled sta prispela do zmajevega doma in ob pomoči ostale družbe dobila žogico nazaj.
Tretji so na oder stopili igralci dramskega krožka od 6. do 9. razreda, ki ga letos obiskuje pet učencev, vodi pa jih mentorica Lidija Jarc. Predstavili so se s krajšo dramsko uprizoritvijo Očetova vrnitev, ki je nastala na podlagi Partljičeve komedije Moj ata, socialistični kulak. Odigrana uprizoritev gledalca popelje v leto 1945, ko se je končala 2. svetovna vojna in so se vojaki vračali domov. Vsi so se vrnili k svojim najdražjim, zadnjega pa še čakajo. To je Joža Malek. Njegova družina, žena Mimika in otroka Olga ter Tinček, ve le to, da je dezertiral iz nemške vojske in odšel k Rdeči armadi. V tem času delovna ter skrbna Mimika služi kruh pri kmetu Medvedu, ki je delavcem namesto rednega plačila dajal kruh in mleko za otroke. To ni niti malo povšeči Jožetovemu bratrancu Vanču, zagrizenemu aktivistu in komunistu. Otroka, Olga in Tinček, pa hrepenita po očetovi vrnitvi, prav tako žena Mimika. Sreči in veselju ni konca ne kraja, ko tudi Joža pride domov.
In ker je letos na naši šoli jubilejno leto, so se pod vodstvom Vide Štuhec Kuri kot zadnji predstavili še učitelji s priredbo vsem dobro znanega Kovičevega Mačka Murija. V uprizoritvi so bili prikazani najzanimivejši dogodki, ki se zgodijo v Mačjem mestu, maček Muri pa jih zapisuje v Mačjo knjigo. Le-ti so bili obogateni s pesmimi, ki jih je uglasbil skladatelj Jerko Novak. Tako so se v igri prepletali kratki dvogovori in petje.
V samem zaključku Dramskega večera 2017 so se na odru še enkrat priklonili vsi igralci, ki so vdihnili karakter najrazličnejšim gledališkim likom, pokazali svoje igralske sposobnosti in zasijali pod odrskimi žarometi. Več kot očitno je, da igra in gledališče pri Svetem Juriju ob Ščavnici ne bosta zamrla, kar dokazuje tudi uspeh dramskih krožkov, ki so se predstavili na Občinskem srečanju otroških dramskih skupin v Gornji Radgoni. Predstavi Babica Marmelada in Očetova vrnitev sta se uvrstili na Regijsko srečanje otroških dramskih skupin, ki bo 5. maja 2017 v Ljutomeru, na kar smo vsi zelo ponosni.
Čisto na koncu pa moram poudariti, da mi je bilo v veselje gledati prav vse predstave in opazovati navdušenje in zanos, radost ter ponos, tako igralcev kot tudi gledalcev, ki so ves čas zavzeto sledili dogajanju na odru, saj mislim, citirano po Shakespearu, da prav vsak izmed nas: »Svojo krono nosi(m) v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravi(m) ji zadovoljstvo.« Lepo je, da vsaj ob takih priložnostih padejo maske in spregovori ljubezen. Ali kot je modro dejal avtor knjige o Nikoli Tesli Vladimir Pištalo: »Ljudje brez ljubezni so le maske. Samo ljubezen spreminja maske v ljudi.« In v tem večeru je/jih zagotovo ni manjkalo.
Besedilo: Maja Strah
Fotografije: Aleš Pukšič
Na Dramskem večeru 2017, ki je potekal že četrto leto zapored, so se tako predstavili trije dramski krožki, vrtčevski in dva osnovnošolska, ki to tradicijo skrbno negujejo že nekaj let. Cilji, ki so si jih zastavile zagnane mentorice krožkov, so, da otroci vrtca in učenci skozi lastno aktivnost spoznavajo in doživljajo značilnosti dramske umetnosti; seznanjajo se ter spoznavajo elemente gledališke uprizoritve; soustvarjajo gledališko predstavo ter krepijo interakcije med vrstniki in odraslimi; navajajo se na javno nastopanje in tako krepijo samozavest.
Kot prvi so se na odru predstavili predšolski otroci dramskega krožka, ki deluje v vrtcu Sonček in ki ga vodi mentorica Sonja Karlo. Povedali so, da so se v letošnjo predstavo Babica Marmelada, ki je dramatizacija lutkovne igre Roka Vilčnika, naravnost zaljubili. Le-ta govori o babici Marmeladi, ki živi nekje v gozdu in kuha najslajšo marmelado daleč naokoli. Pripravlja se na obisk vnukov in vsakemu izmed njih skuha marmelado po njegovi želji. Po odhodu vnukov zapre vrata svoje hiške, nanje pa potrka majhen palček Požvižgalček, ki hoče nenavadno marmelado iz lune, ki bi naj v gozdu povzročila zmedo. Ker mu babica seveda ne more ustreči, užaljen odide. Babici to ne da miru, zato pokliče vse gozdne živali, ki pihajo tako dolgo, da oblaček prekrije luno, potem pa pokličejo palčka. Razložijo mu, da so mu skuhali marmelado iz lune in ker palček lune ne vidi, ga uspejo prepričati. A ko dobi prazen kozarec, spozna, da to, kar si je zaželel, vendarle ni bilo prav. Živali odpihnejo z lune oblaček, palček pa vzame marmelado, ki je bila vsako noč obsijana z luno in ima zagotovo nekaj okusa po njej. Babica pa končno lahko gre spat.
Dramski krožek, ki se je na odru predstavil kot drugi, sestavljajo učenci od 1. do 4. razreda, njihova mentorica pa je Vida Štuhec Kuri. Letošnja predstava Žogica Nogica je nastala na podlagi pravljice Jana Malika in govori o dedku ter babici, ki nista imela otrok. Nekega dne sta ugotovila, da jima v življenju manjka še nekaj - otrok. Dedek si je želel fantka, babica punčko in med tem, ko sta drug drugega prepričevala, je skozi okno poskočila žoga. Pravo presenečenje je bilo, ko sta ugotovila, da žogica govori. In ko jima pove, da je lačna, hitro odhitita k peku in v mlekarno po dobrote zanjo. V tem času pa je zmaju Tolovaju uspelo pregovoriti Žogico Nogico, naj gre z njim. Žal je zmaj ni pripeljal nazaj, kar je babico in dedka tako razžalostilo, da sta se odpravila v svet poiskat svojo žogico. Za pomoč sta prosila radijskega novinarja, stražnika, strašilo, kužka in ptička. Naposled sta prispela do zmajevega doma in ob pomoči ostale družbe dobila žogico nazaj.
Tretji so na oder stopili igralci dramskega krožka od 6. do 9. razreda, ki ga letos obiskuje pet učencev, vodi pa jih mentorica Lidija Jarc. Predstavili so se s krajšo dramsko uprizoritvijo Očetova vrnitev, ki je nastala na podlagi Partljičeve komedije Moj ata, socialistični kulak. Odigrana uprizoritev gledalca popelje v leto 1945, ko se je končala 2. svetovna vojna in so se vojaki vračali domov. Vsi so se vrnili k svojim najdražjim, zadnjega pa še čakajo. To je Joža Malek. Njegova družina, žena Mimika in otroka Olga ter Tinček, ve le to, da je dezertiral iz nemške vojske in odšel k Rdeči armadi. V tem času delovna ter skrbna Mimika služi kruh pri kmetu Medvedu, ki je delavcem namesto rednega plačila dajal kruh in mleko za otroke. To ni niti malo povšeči Jožetovemu bratrancu Vanču, zagrizenemu aktivistu in komunistu. Otroka, Olga in Tinček, pa hrepenita po očetovi vrnitvi, prav tako žena Mimika. Sreči in veselju ni konca ne kraja, ko tudi Joža pride domov.
In ker je letos na naši šoli jubilejno leto, so se pod vodstvom Vide Štuhec Kuri kot zadnji predstavili še učitelji s priredbo vsem dobro znanega Kovičevega Mačka Murija. V uprizoritvi so bili prikazani najzanimivejši dogodki, ki se zgodijo v Mačjem mestu, maček Muri pa jih zapisuje v Mačjo knjigo. Le-ti so bili obogateni s pesmimi, ki jih je uglasbil skladatelj Jerko Novak. Tako so se v igri prepletali kratki dvogovori in petje.
V samem zaključku Dramskega večera 2017 so se na odru še enkrat priklonili vsi igralci, ki so vdihnili karakter najrazličnejšim gledališkim likom, pokazali svoje igralske sposobnosti in zasijali pod odrskimi žarometi. Več kot očitno je, da igra in gledališče pri Svetem Juriju ob Ščavnici ne bosta zamrla, kar dokazuje tudi uspeh dramskih krožkov, ki so se predstavili na Občinskem srečanju otroških dramskih skupin v Gornji Radgoni. Predstavi Babica Marmelada in Očetova vrnitev sta se uvrstili na Regijsko srečanje otroških dramskih skupin, ki bo 5. maja 2017 v Ljutomeru, na kar smo vsi zelo ponosni.
Čisto na koncu pa moram poudariti, da mi je bilo v veselje gledati prav vse predstave in opazovati navdušenje in zanos, radost ter ponos, tako igralcev kot tudi gledalcev, ki so ves čas zavzeto sledili dogajanju na odru, saj mislim, citirano po Shakespearu, da prav vsak izmed nas: »Svojo krono nosi(m) v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravi(m) ji zadovoljstvo.« Lepo je, da vsaj ob takih priložnostih padejo maske in spregovori ljubezen. Ali kot je modro dejal avtor knjige o Nikoli Tesli Vladimir Pištalo: »Ljudje brez ljubezni so le maske. Samo ljubezen spreminja maske v ljudi.« In v tem večeru je/jih zagotovo ni manjkalo.
Besedilo: Maja Strah
Fotografije: Aleš Pukšič
