Baklada in kres spet združila Radgončane
Na znamenito kresovanje na TŠC Trate je prišlo več kot 4.000 veseljakov iz cele regije ter iz sosednje Avstrije...
Prlekija-on.net, torek, 2. maj 2017 ob 10:16
Lepo vreme, dobra organizacija, zanimivi glasbeni izvajalci in vse kar sodi zraven, je botrovalo, da je tudi letošnje kresovanje na TŠC Trate bilo izjemno. Spet se je videlo, da je dogodek v Gornji Radgoni nekaj posebnega, in da nihče ne sme odpovedovati tradicionalne prvomajske prireditve, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja. Tokrat se je na Tratah zbralo, v zadnjih letih rekordnih, več kot 4.000 ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)..., se je tokrat vse skupaj začelo nekje po 20. uri, ko so se izpred prodajalne "Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade, ki je prava posebnost. Več sto mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20.30 uri po Mladinski ulici štartalo proti TŠC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor so mladi z baklami kar prižgali kres, pod vodstvom Natalije Bratkovič, je prisotne pozdravil predsednik KS
Gornja Radgona in predsednik domačega gasilskega društva Tomaž Munda,
slavnostna govornica je bila Majda Marolt, predsednica Sindikata
komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. Letošnji
kres je bil namenjen tudi obeležitvi 13-letnice vstopa Slovenije v EU,
ter 76-letnice ustanovitve OF, za veselo vzdušje pa so poleg domačih
godbenikov, poskrbeli člani glasbenih skupin Crucifixions, The Insurgent in stara dobra Čudežna polja! Seveda ni manjkalo niti tradicionalnih
kulinaričnih dobrot ter domače kapljice, za kar so poskrbeli gostinci
Zdravilišča Radenci. Za vsakogar se je torej našlo nekaj, vsi so se
zabavali po svoje, v družbi prijateljev in znancev, in vsi so se imeli
lepo, le mogoče so nekateri zjutraj, ko je tradicionalna jutranja
budnica domačih godbenikov, prebujala Radgončane, nekoliko čutili "mačka".
"Človek mora biti pred profitom!"
Govorci so predvsem poudarjali, da "človek mora biti
pred profitom, da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene!"
potem da se "morajo zaustaviti tisti, ki odnašajo kapital v davčne oaze,
saj da niso delavci povzročili krize, prav njim pa bi morali omogočiti
vse pogoje za bolj dostojno in kvalitetno življenje". Vse skupaj je tako
izzvenelo brez pretiranega optimizma, še posebej v Pomurju, kjer je
kljub zadnjim izboljšanjem, najvišja registrirana brezposelnost v
državi. A kljub temu so vsi pozivali, da moramo stopiti skupaj in
strniti vrste... Praznik dela sicer poziva delavce po vsem svetu k
medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na
dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali
osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo
ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem
uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej. Sindikalisti
so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih
podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne. ZSSS ob
tem poudarja, da delavk in delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek
dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa kot delavke
in delavce s pravicami, zapisanimi v zakonodaji. "Boj za delavske
pravice se bo nadaljeval", je zagotovila slavnostna govornica v Gornji
Radgoni, Majda Marolt, ki je nadaljevala: "Praznik dela je praznik, ki
mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena.
Nasprotno, tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in
na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec
izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost".
"Živimo v času, ko je vse
podrejeno kapitalu, vse bolj pa se pozablja na ljudi"
Po
njenem prepričanju je prvi maj tudi priložnost, da izrazimo svoje
nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas
povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so
solidarnost, pravičnost in pravna država. "Živimo v času, ko je vse
podrejeno kapitalu, vse bolj pa se pozablja na ljudi. Časi za delavstvo
so vse manj prijazni. Vendarle pa je in ostaja 1. maj praznik delavk in
delavcev, simbol našega boja za delavske in socialne pravice. Živimo v
družbi in času, ki ga najbolj zaznamujejo nove tehnologije, še posebej
digitalna tehnologija, ki nas na eni strani povezuje na drugi pa
razdružuje, predvsem pa usodno vpliva na naše medsebojne odnose.
Sindikati v družbi smo vse bolj moteči, vse bolj nepotrebni. Vse
prevečkrat je slišati: delavske pravice so največji zaviralci razvoja
gospodarstva, nekaj evrov višja minimalna plača bo uničila gospodarstvo,
milijarde, ki so se izgubile v bankah, milijarde, ki se izgubljajo v
različnih projektih, ne, na to nihče ne odreagira", je dejala Maroltova.
"Delo se vedno bolj zažira v prosti čas"
Vedno znova je slišati, da smo kot družba pred velikimi izzivi, pa
takoj zatem slišimo, potrebne so strukturne reforme, ki pa so pravzaprav
le iskanje poti, so le izgovor za nižanje pravic delavcev. V tem času
gospodarske rasti so napovedane spremembe delovnopravne zakonodaje, je
prepričana Maroltova, ki je dodala: "Sindikati po vsej Evropi
ugotavljamo, da vedno večjo obremenitev za zaposlene predstavlja delovni
čas. Delo se vedno bolj zažira v prosti čas, delodajalci delo organizirajo
brez upoštevanj potreb zaposlenih po počitku in družinskem življenju,
vedno manj se upošteva zakonodajo s tega področja. ZSSS je pripravila
spletno anketo o delovnem času, na katero je bil hiter in številčen
odziv. Veliko število anketirancev trdi, da jim delovni čas uničuje
družinsko življenje in to je nemajhen problem, še večji problem pa je
prerazporejanje delovnega časa, ko je treba oddelati enormno število ur v
prerazporejenem delovnem času ali nadur izven rednega delovnega časa,
plačila za to pa ni, še posebej v dejavnostih kot so zasebno varovanje,
trgovina, dejavnosti gostinstva in turizma, nič manj seveda delovni čas
ni pomembna tema v drugih dejavnostih. Za dvig plač pa tako ali tako
nikoli ni primeren čas. V času krize ni bil primeren čas, slišali smo le
pozive: vsi smo v istem čolnu. Pa smo prebrodili krizne čase, danes je
gospodarska rast, trg okreva, kje pa smo mi delavci. Bodimo tudi sedaj v
tem času v istem čolnu".
V času krize smo bili delavci hudo
prizadeti, v času krize smo poslušali, da je potrebna »konkurenčnost«,
da nas bo to izvleklo iz krize, njihovo edino »zdravilo« za krizo pa so
bili varčevalni ukrepi, ki so nam delavcem le jemali in plače delavcev
so se v času krize le zmanjševale. "Plače delavcev, ne le najnižje, so
tako v Pomurju, kot v Sloveniji prenizke. S povečevanjem dobičkov se
hkrati povečuje neenakost, udeležba delavcev pri bogastvu se še naprej
zmanjšuje. Vse bolj usiha tudi socialni dialog. Zato poziv, plače treba
urediti drugače. Delavci zahtevamo dostojno plačo, plačo, ki bo
omogočala dostojno življenje. Ustvarjamo skupaj, skupaj razdelimo
ustvarjeno. Tu je zdravstvena problematika, ne tu sindikati ne smemo
dopustiti, da bodo problemi zdravstva vzrok, da se bodo zmanjšale
pravice pacientov, ne smemo dopustiti, da postane zdravstvena blagajna
del državne blagajne. Sindikati smo želeli in želimo socialni dialog.
Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna. Žal se nič ne
zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe..." je še dejala
slavnostna govornica Majda Marolt.