Legenda s frajtonarico
Alojz Grnjak iz Slamnjaka, ljudski godec in avtor številnih prleških skladb
Alojz Grnjak
Miklošičevo nagrado, najvišje odlikovanje za delo na kulturnem področju v občini Ljutomer, je letos prejel Alojz Grnjak iz vasice Slamnjak na območju Ljutomersko-Ormoških goric. V jeseni svojega življenja, Grnjak je namreč lani dopolnil 80 let, je tako k številnim priznanjem dodal Miklošičevo nagrado, kot zahvalo ljutomerske občine za uspešno in odmevno delovanje na področju ljubiteljske glasbene umetnosti.
Grnjak je od svoje rane mladosti zaljubljen v frajtonarico, s katero je ime Prlekije ponesel po številnih slovenskih krajih ter tudi po državah nekdanje Jugoslavije. Kljub temu da je moral trdo delati v vinogradih takratnega Kmetijskega kombinata v Ljutomeru, si je utrgal čas in kot samouk spoznal vse skrivnosti frajtonarice. Matjašek je gujdeka kla in Prleški vasovalec sta njegovi avtorski pesmi, ki ju poznajo tudi mlajše generacije. Predvsem pesem o Matjašeku, ki je pri bratu opravljal koline, kjer so se dogajale številne šaljive prigode, je ostala v ušesih Grnjakovih rojakov, kar se je pokazalo tudi na podelitvi Miklošičeve nagrade, ko je Grnjak namesto zahvalnega nagovora v roke vzel frajtonarico in zaigral nabito polnemu avditoriju Doma kulture Ljutomer. Obiskovalci so od navdušenja zapeli, Grnjak pa si je prislužil glasen aplavz.
"Vse v dvorani vas poznam, samo ne vem, kako vam je ime," je svoj hudomušni nastop tudi v visoki starosti obdržal priljubljeni Lujzek, ki si je že pred leti pridobil naziv prleška legenda s frajtonarico. Natanko 64 let je Grnjak s svojim ansamblom razveseljeval številne poslušalce na festivalih, na takrat izredno popularnih vrtnih veselicah ter tudi preko radijskih valov, izdali pa so številne plošče in kasete, na katerih so pesmi, ki odražajo marljivega prleškega človeka. S svojim ansamblom je leta 1969 nastopil na prvem ptujskem festivalu.
Poleg nastopanja z ansamblom je kot ljudski godec s svojo frajtonarico spremljal ljubiteljske folklorne skupine, s katerimi se je udeleževal festivalov doma in v tujini, svoje znanje in talent do igranja na frajtonarico pa nesebično prenaša na mlade, katere je naučil osnov igranja na ta, v sedanjem času nekoliko pozabljen, instrument. Tako so bili pri ljutomerskem Kulturnem društvu Manka Golarja maja 2003 ustanovljeni Prleški frajtonarji Alojza Grnjaka. Deset učenja željnih se enkrat tedensko zbere ob Grnjaku in se uči igranja na frajtonarico. V želji, da bi delo Alojza Grnjaka ostalo znano tudi zanamcem, so ga v društvu Kūnštni Prleki, ki s svojo dejavnostjo želi obuditi prleške navade, imenovali za častnega člana.
S humorjem vedno dobrodošel
Slavica Sunčič, predsednica Društva upokojencev Ljutomer: "Alojz Grnjak je tipičen primer prleškega človeka, vedrega, delovnega in duhovitega, ustvarjalnega, kajti če ne bi imel izvirnih idej, ne bi dosegel vseh teh velikih uspehov. Prav občudovanja je vredno, da se je v tistih težkih časih odločil za igranje harmonike oziroma po domače frajtonarice. Ni zgrešil, odločitev je bila pravilna. To mu je prinašalo zadovoljstvo vse življenje."
Denis Jarc, Grnjakov učenec: "Kljub starosti Alojz Grnjak še vedno deluje mladostniško. S svojim humorjem je vedno dobrodošel, seveda pa je izjemno njegovo znanje igranja na frajtonarico, ki ga sedaj prenaša na nas, mlajše rodove. Ponosen sem na to, da sem se frajtonarico naučil igrati od takšnega mojstra."
"Vse v dvorani vas poznam, samo ne vem, kako vam je ime," je svoj hudomušni nastop tudi v visoki starosti obdržal priljubljeni Lujzek, ki si je že pred leti pridobil naziv prleška legenda s frajtonarico. Natanko 64 let je Grnjak s svojim ansamblom razveseljeval številne poslušalce na festivalih, na takrat izredno popularnih vrtnih veselicah ter tudi preko radijskih valov, izdali pa so številne plošče in kasete, na katerih so pesmi, ki odražajo marljivega prleškega človeka. S svojim ansamblom je leta 1969 nastopil na prvem ptujskem festivalu.
Poleg nastopanja z ansamblom je kot ljudski godec s svojo frajtonarico spremljal ljubiteljske folklorne skupine, s katerimi se je udeleževal festivalov doma in v tujini, svoje znanje in talent do igranja na frajtonarico pa nesebično prenaša na mlade, katere je naučil osnov igranja na ta, v sedanjem času nekoliko pozabljen, instrument. Tako so bili pri ljutomerskem Kulturnem društvu Manka Golarja maja 2003 ustanovljeni Prleški frajtonarji Alojza Grnjaka. Deset učenja željnih se enkrat tedensko zbere ob Grnjaku in se uči igranja na frajtonarico. V želji, da bi delo Alojza Grnjaka ostalo znano tudi zanamcem, so ga v društvu Kūnštni Prleki, ki s svojo dejavnostjo želi obuditi prleške navade, imenovali za častnega člana.
S humorjem vedno dobrodošel
Slavica Sunčič, predsednica Društva upokojencev Ljutomer: "Alojz Grnjak je tipičen primer prleškega človeka, vedrega, delovnega in duhovitega, ustvarjalnega, kajti če ne bi imel izvirnih idej, ne bi dosegel vseh teh velikih uspehov. Prav občudovanja je vredno, da se je v tistih težkih časih odločil za igranje harmonike oziroma po domače frajtonarice. Ni zgrešil, odločitev je bila pravilna. To mu je prinašalo zadovoljstvo vse življenje."
Denis Jarc, Grnjakov učenec: "Kljub starosti Alojz Grnjak še vedno deluje mladostniško. S svojim humorjem je vedno dobrodošel, seveda pa je izjemno njegovo znanje igranja na frajtonarico, ki ga sedaj prenaša na nas, mlajše rodove. Ponosen sem na to, da sem se frajtonarico naučil igrati od takšnega mojstra."
