Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman
Frančiška: Sem vesela slovenska deklica
Frančiška Gutman
Te dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.
Kot se na podeželju Prlekije in Slovenskih Goric spodobi, je goste
čakala bogato obložena miza, kjer so vsi skupaj, ob žlahtni vinski
kapljici slavljenki nazdravili s pesmijo: Kolko kapljic tolko let.
Seveda so slavljenki z ubranim petjem čestitali tudi ljudski pevci iz
okolice. Ko so ji zapeli njeno najljubšo pesem, katero je sto in sto
kart zaigrala na harmoniko in zapela na prireditvah, "Sem vesela
slovenska deklica", je tudi ona s solznimi očmi pritegnila pevcem.
Zapeli so še več lepih ljudskih pesmi, s katerimi so razveselili
slavljenko. Zapeti ji je prišla tudi skupina Lovrenški ljudski pevci iz
Juršincev. Ni treba posebej poudarjati, da se je, ko so se gostje malo
okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravili domači in hčerke jubilantke,
ter "odžejali" z žlahtno kapljico, razlegalo veliko petja. Peli so
ljudske in cerkvene pesmi, katere je v svojem življenju prepevala tudi
slavljenka. Skratka, bilo je tako veselo, da se je bilo težko ločiti od
te družbe. Še posebej, ko je na mizo "prirajžala" lepa, velika
10-kilogramska torta, ki jo je spekla in oblikovala njena vnukinja
Klarisa. Torta z 90 prižganimi svečami, je ganila slavljenko, ki je, ob
pomoči svojih otrok, upihnila sveče.
Slavljenka Frančiška je za svoja leta kar čila in zdravega duha. Kot je dejala ni več tistih moči kot jih je imela, ko je bila mlajša, a se še vedno bori. Rodila se je pomladi 1927 v Kokolajnščaku 16, v družini 12 otrok, od katerih živita le Frančiška in brat Leopold. Poročila se je z Matijem Gutmanom, ter si kupila malo posest z 1,5 ha zemlje, v Kokolajnščaku, kjer tudi živi. Mož je, ki je umrl leta 1976, bil zaposlen, sama pa je skrbela za dom in družino v kateri so se rodili štirje otroci, hčerke Justa, Vera in Breda ter sin Jurij. V veliko veselje ji je osem vnukov, 11 pravnukov in ena pravnukinja. Doma ji ob sinu Juriju in njegovi ženi Suzani, družbo delata vnuka Matevž in Klarisa. Kot je povedala, so včasih pri hiši imeli po eno kravo in prašiče za lastno potrebo. Ker niso imeli vprežne živine, je vožnje in oranje odslužila s tabrhi. Povedala je, da ima dolgo veselje do igranja na harmoniko. "Že kot otrok sem rada pela. V preteklosti se je v družini veliko molilo in prepevalo. To je ostalo v meni. Ko sem zmogla sem si kupila harmoniko in začela igrati in peti. Vabili so me na številne prireditve v tedanji KS in še tudi v občini. Največkrat pa so me vabili na izlete, kjer so z igranjem zabavali izletnike na avtobusu in na cilju, kamor smo šil. Spominjam se izleta v Beograd, kjer smo obiskali Titov grob. Ob vračanju smo se ustavili v neki gostilni, kjer sem morala igrati in igrati. Bilo je zares nadvse zabavno. Pela sem tudi v cerkvi, kamor smo iz Kokolajnščaka hodili peš", je ob tem povedala Frančiška.
Slavljenka Frančiška je za svoja leta kar čila in zdravega duha. Kot je dejala ni več tistih moči kot jih je imela, ko je bila mlajša, a se še vedno bori. Rodila se je pomladi 1927 v Kokolajnščaku 16, v družini 12 otrok, od katerih živita le Frančiška in brat Leopold. Poročila se je z Matijem Gutmanom, ter si kupila malo posest z 1,5 ha zemlje, v Kokolajnščaku, kjer tudi živi. Mož je, ki je umrl leta 1976, bil zaposlen, sama pa je skrbela za dom in družino v kateri so se rodili štirje otroci, hčerke Justa, Vera in Breda ter sin Jurij. V veliko veselje ji je osem vnukov, 11 pravnukov in ena pravnukinja. Doma ji ob sinu Juriju in njegovi ženi Suzani, družbo delata vnuka Matevž in Klarisa. Kot je povedala, so včasih pri hiši imeli po eno kravo in prašiče za lastno potrebo. Ker niso imeli vprežne živine, je vožnje in oranje odslužila s tabrhi. Povedala je, da ima dolgo veselje do igranja na harmoniko. "Že kot otrok sem rada pela. V preteklosti se je v družini veliko molilo in prepevalo. To je ostalo v meni. Ko sem zmogla sem si kupila harmoniko in začela igrati in peti. Vabili so me na številne prireditve v tedanji KS in še tudi v občini. Največkrat pa so me vabili na izlete, kjer so z igranjem zabavali izletnike na avtobusu in na cilju, kamor smo šil. Spominjam se izleta v Beograd, kjer smo obiskali Titov grob. Ob vračanju smo se ustavili v neki gostilni, kjer sem morala igrati in igrati. Bilo je zares nadvse zabavno. Pela sem tudi v cerkvi, kamor smo iz Kokolajnščaka hodili peš", je ob tem povedala Frančiška.
