V Lendavi so na ogled dela Salvadorja Dalija, ki v Sloveniji še niso bila predstavljena

Občina Lendava in Galerija-Muzej Lendava sta v četrtek, 18. maja, v Mestni hiši pripravila novinarsko konferenco, posvečeno predstavitvi Lokalnega programa za kulturo občine Lendava 2017 - 2025, ki je pogoj za pripravo kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 in predstavitvi mednarodnega bienala oblikovanja BIO25, najstarejšega bienala oblikovanja na svetu, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje in v katerega se letos prvič vključuje tudi Lendava. Osrednja tema novinarske konference pa je bila otvoritev razstave grafik katalonskega slikarja Salvadorja Dalíja. Razstavo umetniških del enega največjih umetnikov vseh časov z naslovom Recepti za nesmrtnost je na lendavskem gradu ob 19.00 uri slavnostno odprl minister za kulturo Tone Peršak.

Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je poudaril, da je enoletni operativni plan, ki si ga je občina zastavila pred letom dni, ko je napovedala, da bo skupaj z izbranimi mesti iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške kandidirala za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, izpolnjen. Pri tem je izpostavil predvsem mednarodno dejavnost občine, povezovanje z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in projektom BIO 25, fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane, ki snuje v Lendavi poletne likovne delavnice, večje vlaganje v kulturo na področjih, ki potrebujejo večji zagon in Lokalni program za kulturo Lendava (LPK) 2017 - 2025. Da so se v Lendavi že v zadnjem letu zgodili pozitivni premiki, kažejo po njegovem tudi številke, saj je doslej lendavski stolp Vinarium obiskalo že več kot 150.000 ljudi (rekordni dan je bil 1. maj 2017, ko se je na stolp povzpelo skoraj 2.000 ljudi), prav tako se je povečal obisk Galerije - Muzeja Lendava - lani je razstave GML obiskalo rekordnih več kot 15.000 ljudi. Vinarium in GML, ki domuje v lendavskem gradu, se odlično dopolnjujeta, saj po podatkih občine kar 10 odstokov posameznikov, ki obiščejo stolp, obišče tudi GML in obratno. Tudi hotelske zmogljivosti so polne. »V Lendavi je v tem času težko dobiti prosto sobo,« je bil zadovoljen župan.

Glede Lokalnega programa za kulturo, dokumenta na dobrih 90 straneh, ki je trenutno v 60-dnevni javni obravnavi, pa je župan povedal: »Lokalnega programa za kulturo ne delamo zaradi EPK, temveč zaradi nas samih. In ta kandidatura, na katero se pripravljamo, ni tekmovanje z drugimi, temveč tekmovanje s samim sabo.« S tem je želel poudariti, da Lendava že od samega procesa kandidature pričakuje neko novo energijo, aktivacijo prebivalstva, učinkovito sredstvo proti negativnim demografskim trendom ter prebujanje mesta in regije. Eden največjih problemov namreč ostaja vprašanje, kako motivirati ljudi, da bi se bolj povezovali in bili bolj aktivni. Po javni obravnavi namerava občina pripraviti še investicijski del Lokalnega programa za kulturo, kar bo težka naloga, saj bo treba v racionalnih okvirih zajeti tisto, kar je dejansko moč uresničiti.

Aleš Šteger, poznavalec projekta Evropska prestolnica kulture in eden od soavtorjev Lokalnega programa za kulturo Lendava 2017 - 2025, je poudaril multikulturnost prebivalstva na tem področju, kar je prednost Lendave. Povedal je, da je dokument nastajal v sodelovanju z vsemi deležniki na področju kulture v občini, na podlagi študija materialov, anket in številnih poglobljenih pogovorov. Tako so nastali analiza stanja, slabosti in prednosti okolja, predlog vizije njegovega razvoja na področju kulture ter groba zasnova štirih glavnih programskih stebrov, okrog katerih se bo spletla zgodba EPK. Predlog LPK je objavljen na spletni strani občine, zato sta Šteger in župan pozvala vse deležnike, da podajo svoje predloge in pripombe. Že samo dejstvo, je dodal Šteger, da je politika prepoznala dolgoročno vizijo razvoja na področju kulture za nujno, priča o ambicioznosti in zrelosti tega okolja. Občinski svet je pred krakim LPK namreč soglasno podprl.

Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je o najstarejši oblikovalski manifestaciji na svetu, bienalu BIO25, povedal, da se vanj iz leta v leto vključujejo številni ambiciozni partnerji, eden izmed njih pa je letos tudi občina Lendava. Bienale se letos prvič premika iz urbanih centrov na podeželje, saj je njihov cilj oblikovanje pripeljati tja, kjer ga ljudje ne pričakujejo. Tako bo ena izmed delovnih skupin, Nov zagon podeželja, v kateri skupaj ustvarjajo oblikovalski duo Mischer'Traxler in kulinarični raziskovalec Klemen Košir, zasedla Lendavo, natančneje Genterovce, kjer bodo opuščeni supermarket spremenili v delavnico, ki bo v času bienala izhodiščna točka poti po podeželju.

Direktorica Galerije-Muzeja Lendava (GML) Beata Lazar je spregovorila o delovanju omenjene institucije. Že od leta 2009 se GML trudi, da v okviru projekta Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu Lendavo pripelje razstave vrhunskih svetovnih umetnikov (Rembrandt, Picasso, Goya, Miró in drugi) in v tem času se je tudi zaradi visokega nivoja razstavljenih del število obiskovalcev povečalo kar za dvakrat. Poudarila je, da so razstavljena dela vedno originali, ki jih večinoma dobijo od privatnih zbirateljev - tudi lastnik Dalíjeve zbirke je privatni zbiratelj Richard H. Mayer, ki je bil osebni prijatelj Salvadorja Dalíja. Zaključila je s poudarkom, da se razstava Salvador Dalí odpira prav na svetovni dan muzejev, s čimer ta pomemben dan obeležuje tudi Galerija-Muzej Lendava.

Kuratorka razstave Salvadorja Dalíja dr. Marjeta Ciglenečki je ukvarjanje s kontroverznim katalonskim umetnikom opisala kot precejšen izziv. Dalí je bil namreč osebnost, ki je prav v takšni meri kot navdušenje zbujal tudi polemike in takšnega umetnika ni enostavno predstaviti javnosti, je dejala. Dalíjev opus se izrazito deli na predvojni, nadrealistični, ki se mu tudi daje prednost, in povojni, ko se Dalí celo sam označi za bivšega nadrealista. Med deli, ki bodo od danes pa vse do 31. oktobra na ogled na lendavskem gradu, je dr. Ciglenečki posebej opozorila na kovček iz pleksi stekla z grafikami, naslovljen Deset receptov za nesmrnost, ki je fascinanten tudi zato, ker je bila nesmrtnost tema, o kateri je veliki umetnik obsesivno premišljeval.