(Nes)pametna država
Ljutomer
Ko je naša zakonodaja omogočila, da so tudi zaselki, ki ne obsegajo niti deset kvadratnih kilometrov in s komaj 500 prebivalci, lahko postali občine, so se te seveda namnožile, tudi v deželi ob Muri.
V prvih letih delovanja so novonastale manjše občine žarele od navdušenja - imele so lasten proračun in politični veljaki, ki so prej o politiki razpravljali le za točilnim pultom v vaški gostilni, so dobili vrečo z denarjem. Asfaltirali so ceste, obnavljati vaško-gasilske domove, ob občinskih praznikih so z veseljem rezali trakove in se ob obloženih mizah čudili, kakšen podvig jim je uspel. Pa se je občinska proračunska vreča iz leta v leto krčila, občine so se pričele zadolževati. Tudi ob pomoči nepovratnih sredstev so prišli na vrsto le takšni projekti, za katere so lahko majhne ob že tako obremenjenem proračunu sploh našle dovolj sofinancerskega deleža. Hranjenje občinskega uradniškega aparata, zagotavljanje sredstev za vzgojno-varstvene programe v vrtcih in šolah ter plačevanje socialnih transferjev je manjše občine dodatno osiromašilo in onemogočilo izvedbo večjih investicij.
In državna politika je pričela sprejemati vedno nove zakone, ki dodatno obremenjujejo občinske proračune. Tako je med drugim s prvim dnem leta 2007 pričel veljati zakon, ki je naložil občinam, da ustanovijo "svojo policijo" oziroma redarsko službo za nadziranje lokalnih predpisov. In ker bi vsako posamezno občino ustanovitev lastne službe veliko stala, je država dovolila, da več občin skupaj ustanovi tako imenovane medobčinske inšpektorate in redarstva. Ponovno združevanje občin, ki je v nasprotju z dovoljevanjem po razdruževanju izpred dobrega desetletja, je država celo nagradila z denarjem, saj takšno skupno službo pomaga vzdrževati oziroma jo sofinancira.
Priložnost za ustanovitev skupne službe so videli tudi v šestih občinah na desnem bregu Mure. Medobčinski inšpektorat in redarstvo so ustanovile občine Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, le dobra dva meseca od potrditve odloka pa se že prvič razhajajo. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je namreč odločila zapustiti skupno službo. Vzrok je nesoglasje, kdo pa ima v tej zgodbi prav, bo pokazal čas. Verjetno odhoda Svetega Jurija ob Ščavnici ne bi bilo, če bi v osnovi poleg sofinanciranja skupne službe, ki so ga dorekli do potankosti, sklenili tudi dogovor o deležu zaposlenih v tem organu. Občina Ljutomer ima že sedaj štiri zaposlene, Križevci dva, ostale občine pa nobenega.
Le kaj bodo po izstopu Svetega Jurija ob Ščavnici porekli v Radencih? Iz te občine tudi ni nobenega zaposlenega v skupnih službah, za povrh pa prav Radenci plačujejo največ za redarsko službo in bodo morali zaradi izstopa sosedov za to službo nameniti še več denarja. Medobčinski inšpektorat in redarstvo namreč potrebuje dodaten avto in radar, v Radencih pa zaradi nesprejetega proračuna nimajo niti za lastno preživetje, kaj šele, da bi se spuščali v dodatne investicije.
In državna politika je pričela sprejemati vedno nove zakone, ki dodatno obremenjujejo občinske proračune. Tako je med drugim s prvim dnem leta 2007 pričel veljati zakon, ki je naložil občinam, da ustanovijo "svojo policijo" oziroma redarsko službo za nadziranje lokalnih predpisov. In ker bi vsako posamezno občino ustanovitev lastne službe veliko stala, je država dovolila, da več občin skupaj ustanovi tako imenovane medobčinske inšpektorate in redarstva. Ponovno združevanje občin, ki je v nasprotju z dovoljevanjem po razdruževanju izpred dobrega desetletja, je država celo nagradila z denarjem, saj takšno skupno službo pomaga vzdrževati oziroma jo sofinancira.
Priložnost za ustanovitev skupne službe so videli tudi v šestih občinah na desnem bregu Mure. Medobčinski inšpektorat in redarstvo so ustanovile občine Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, le dobra dva meseca od potrditve odloka pa se že prvič razhajajo. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je namreč odločila zapustiti skupno službo. Vzrok je nesoglasje, kdo pa ima v tej zgodbi prav, bo pokazal čas. Verjetno odhoda Svetega Jurija ob Ščavnici ne bi bilo, če bi v osnovi poleg sofinanciranja skupne službe, ki so ga dorekli do potankosti, sklenili tudi dogovor o deležu zaposlenih v tem organu. Občina Ljutomer ima že sedaj štiri zaposlene, Križevci dva, ostale občine pa nobenega.
Le kaj bodo po izstopu Svetega Jurija ob Ščavnici porekli v Radencih? Iz te občine tudi ni nobenega zaposlenega v skupnih službah, za povrh pa prav Radenci plačujejo največ za redarsko službo in bodo morali zaradi izstopa sosedov za to službo nameniti še več denarja. Medobčinski inšpektorat in redarstvo namreč potrebuje dodaten avto in radar, v Radencih pa zaradi nesprejetega proračuna nimajo niti za lastno preživetje, kaj šele, da bi se spuščali v dodatne investicije.
