Za vinorodni okoliš Jeruzalem
Poslanec DZ in ljutomerski župan Franc Jurša želi, da se območje Ljutomersko-ormoških goric izvzame iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija
Jeruzalemske gorice
Leta 2006 je začel veljati novi zakon o vinu, s katerim so se sicer ohranile tri vinorodne dežele, Primorska, Podravje in Posavje, sprememba pa je nastala pri vinorodnih okoliših. Iz 14 vinorodnih okolišev je nastalo sedanjih devet, med njimi kot največji tudi vinorodni okoliš Štajerska Slovenija.
V slednjega je zajet tudi ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš, čemur
so vinogradniki v preteklosti nasprotovali, vendar niso bili uslišani
in je obveljalo mnenje posameznikov, ki so podpirali vinorodni okoliš
Štajerska Slovenija. S poslanskim vprašanjem v državnem zboru se je na
to temo na kmetijskega ministra Milana Pogačnika obrnil prleški
poslanec in ljutomerski župan Franc Jurša, ki želi, da se vzpostavi
vinorodni okoliš Jeruzalem.
Vinogradniki ljutomersko-ormoškega okoliša so pred sprejemom novega zakona predlagali, da se okoliš preimenuje v Jeruzalemske gorice oziroma Jeruzalem, za kar se sedaj zavzema tudi Jurša. "Vinogradniki iz svojih izkušenj po teh treh letih veljave zakona o vinu in odzivih gostov in kupcev ugotavljajo, da je ime Jeruzalem bolj znano kot Štajerska Slovenija in bi vina s tega območja boljše tržili in promovirali pod imenom Jeruzalem, katero je poznano po svetu," je povedal Jurša in dodal: "Vinorodni okoliši so opredeljeni z zakonom o vinu, medtem ko so podokoliši in lege opredeljeni s pravilnikom o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru. Glede na zakon o vinu in njegov 8. člen, ki opredeljuje geografske označbe, menim, da je pri spremembi zakona bolj obveljala ekonomska upravičenost kot pa strokovna razlaga, saj v nobenem primeru ne moremo govoriti o istih oziroma podobnih podnebnih in talnih razmerah, če recimo primerjamo Ljutomersko-ormoške gorice proti Virštajnu oziroma Mariboru. Na osnovi dolgoletnih meritev dozorelosti grozdja to zori v Ljutomersko-ormoških goricah tudi do štirinajst dni prej kot v ostalih delih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, prav tako so tudi ostali zrelostni faktorji bolj ugodni kot drugod. Podnebne, predvsem pa talne razmere našemu območju dajejo prednost, kar želimo tudi poudariti na osnovi geografskega porekla. Prav tako je ta razdelitev verjetno v nasprotju s stroko, kar lahko dokazujemo s strokovnim priporočilom sort, ki se v posameznem podokolišu lahko sadijo. Če bi veljajo načelo iz 8. člena, bi morale biti v vinorodnem okolišu povsod enake priporočene sorte, ne pa da so razlike."
Jurša tako s poslanskim vprašanjem želi od kmetijskega ministra, da se spremenijo vinorodni okoliši in se ponovno vzpostavi vinorodni okoliš Jeruzalem, kot je pred letom 2006 že bil na območju nekdanjega ljutomersko-ormoškega vinorodnega okoliša. Če kmetijsko ministrstvo ne bo pričelo postopkov za spremembo zakona o vinu, bo Jurša skupaj z ormoškim poslancem Vilijem Trofenikom vložil pobudo za spremembo zakona v državnem zboru.
Vinogradniki ljutomersko-ormoškega okoliša so pred sprejemom novega zakona predlagali, da se okoliš preimenuje v Jeruzalemske gorice oziroma Jeruzalem, za kar se sedaj zavzema tudi Jurša. "Vinogradniki iz svojih izkušenj po teh treh letih veljave zakona o vinu in odzivih gostov in kupcev ugotavljajo, da je ime Jeruzalem bolj znano kot Štajerska Slovenija in bi vina s tega območja boljše tržili in promovirali pod imenom Jeruzalem, katero je poznano po svetu," je povedal Jurša in dodal: "Vinorodni okoliši so opredeljeni z zakonom o vinu, medtem ko so podokoliši in lege opredeljeni s pravilnikom o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru. Glede na zakon o vinu in njegov 8. člen, ki opredeljuje geografske označbe, menim, da je pri spremembi zakona bolj obveljala ekonomska upravičenost kot pa strokovna razlaga, saj v nobenem primeru ne moremo govoriti o istih oziroma podobnih podnebnih in talnih razmerah, če recimo primerjamo Ljutomersko-ormoške gorice proti Virštajnu oziroma Mariboru. Na osnovi dolgoletnih meritev dozorelosti grozdja to zori v Ljutomersko-ormoških goricah tudi do štirinajst dni prej kot v ostalih delih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, prav tako so tudi ostali zrelostni faktorji bolj ugodni kot drugod. Podnebne, predvsem pa talne razmere našemu območju dajejo prednost, kar želimo tudi poudariti na osnovi geografskega porekla. Prav tako je ta razdelitev verjetno v nasprotju s stroko, kar lahko dokazujemo s strokovnim priporočilom sort, ki se v posameznem podokolišu lahko sadijo. Če bi veljajo načelo iz 8. člena, bi morale biti v vinorodnem okolišu povsod enake priporočene sorte, ne pa da so razlike."
Jurša tako s poslanskim vprašanjem želi od kmetijskega ministra, da se spremenijo vinorodni okoliši in se ponovno vzpostavi vinorodni okoliš Jeruzalem, kot je pred letom 2006 že bil na območju nekdanjega ljutomersko-ormoškega vinorodnega okoliša. Če kmetijsko ministrstvo ne bo pričelo postopkov za spremembo zakona o vinu, bo Jurša skupaj z ormoškim poslancem Vilijem Trofenikom vložil pobudo za spremembo zakona v državnem zboru.
