Razmere v kmetijstvu se slabšajo
Nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov ne pokrivajo stroškov pridelave
Krave
Razmere v slovenskem kmetijstvu se slabšajo, so na minulem letnem občnem zboru poudarili govedorejci, združeni v Govedorejsko društvo lisaste pasme Ljutomer - Križevci. Ob težavah iz preteklosti so se po mnenju predsednika društva Slavka Ostrca pojavile nove: "Novi predpisi in uredbe, ki jih bomo morali izpeljati še v letošnjem letu, so v nekaj primerih celo neizvedljivi.
Ko poslušamo predavanja, imamo občutek, kot da mora veljati pravilo, zakaj bi bilo enostavno, če je lahko komplicirano. Poleg tega smo kmetje predstavljeni kot največji kriminalci, ki
razmišljamo samo o tem, kako bomo nekoga prinesli okoli. Pri vsakem
pravnem vprašanju velja, da si nedolžen, dokler ti ne dokažejo krivde,
pri kaznovanju kršitev kmetijske politike pa je ravno obratno, si kriv,
dokler ne dokažeš, da si nedolžen," je izpostavil Ostrc.
Ne cenimo doma pridelane hrane
Ostrc je prepričan, da je v naši državi veliko tega napeljano tako, da odvrača ljudi od kmetovanja, poleg tega pa ne cenimo doma pridelane hrane. "Namesto doma predelane zdrave hrane, kar lahko garantiramo z zelo velikim številom kontrol na kmetijah in izpolnjevanjem predpisov, kupujemo uvoženo. Na različnih razpisih v vrtcih in šolah namreč naša predelovalna podjetja ne uspejo, ker jim konkurirajo uvozniki poceni hrane, in to takšni, ki s kmetijstvom sploh nimajo zveze."
Kot ugotavljajo govedorejci, nizka cena pridelkov verjetno ne bi bila problematična, če ne bi bile cene vstopnih surovin vsaj enkrat višje kot pred desetimi leti. Tako so leta 2000 za krmo odšteli 17 centov, danes 23 centov, povprečna veterinarska storitev je pred desetimi leti kmeta stala 16, danes 40 evrov, elektrika pri enaki porabi se je s 40 podražila na 200 evrov, semenska koruza pa z 20 na 50 evrov. "Seveda so bila izravnalna plačila takrat nekoliko nižja, vendar je bila cena pridelkov nekoliko višja. Poleg tega se sprašujem, kje v verigi je končal denar, saj se kljub drastičnemu znižanju cen pridelkov to na polici v trgovini še vedno ne pozna," ugotavlja Ostrc, ki je znova izpostavil, da nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov ne pokrivajo pridelovalnih stroškov.
Reklama za uvoznike?
Člani Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer - Križevci bodo od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zahtevali, da vztraja pri vzpostavitvi vzajemne zavarovalnice po vzoru drugih držav Evropske unije. Zavarovalnice želijo z letošnjim letom uvesti od 15- do 20-odstotno odbitno franšizo pri zavarovanju posevkov. Ugotovitev je bila, da se kljub 50-odstotnemu sofinanciranju zavarovanja s strani države posevkov verjetno ne bo splačalo zavarovati.
Razprava je tekla tudi o generični promociji kmetijskih proizvodov. Strinjali so se, da je zakon potreben, vendar se tudi sprašujejo, ali ne bodo z vzpodbujanjem večje porabe plačevali in reklamirali uvoženih izdelkov.
Uvajajo robote za molžo
V preteklem letu se je po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota število kmetij na območju upravne enote Ljutomer zmanjšalo, stalež živali pa je ostal na približno enaki ravni. Nekatere kmetije propadajo, na drugih se modernizirajo. Tako je lansko leto na kmetiji Simonič v Iljaševcih pričel delovati prvi robot za molžo, letos pa robota uporabljajo tudi na kmetiji Stajnko v Vogričevcih. Člani Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer - Križevci se lahko pohvalijo tudi z drugimi dosežki. Krava Vidra, katere lastnik je Franc Štuhec iz Gajševcev, je kot prva krava lisaste pasme presegla življenjsko proizvodnjo 100 tisoč kilogramov mleka. Številni so živino lahko predstavili tudi na državni razstavi v Gornji Radgoni, na kateri je kmetija Rantaša iz Bolehnečicev osvojila prvo nagrado, kmetija Belec iz Banovcev pa tretjo.
Ne cenimo doma pridelane hrane
Ostrc je prepričan, da je v naši državi veliko tega napeljano tako, da odvrača ljudi od kmetovanja, poleg tega pa ne cenimo doma pridelane hrane. "Namesto doma predelane zdrave hrane, kar lahko garantiramo z zelo velikim številom kontrol na kmetijah in izpolnjevanjem predpisov, kupujemo uvoženo. Na različnih razpisih v vrtcih in šolah namreč naša predelovalna podjetja ne uspejo, ker jim konkurirajo uvozniki poceni hrane, in to takšni, ki s kmetijstvom sploh nimajo zveze."
Kot ugotavljajo govedorejci, nizka cena pridelkov verjetno ne bi bila problematična, če ne bi bile cene vstopnih surovin vsaj enkrat višje kot pred desetimi leti. Tako so leta 2000 za krmo odšteli 17 centov, danes 23 centov, povprečna veterinarska storitev je pred desetimi leti kmeta stala 16, danes 40 evrov, elektrika pri enaki porabi se je s 40 podražila na 200 evrov, semenska koruza pa z 20 na 50 evrov. "Seveda so bila izravnalna plačila takrat nekoliko nižja, vendar je bila cena pridelkov nekoliko višja. Poleg tega se sprašujem, kje v verigi je končal denar, saj se kljub drastičnemu znižanju cen pridelkov to na polici v trgovini še vedno ne pozna," ugotavlja Ostrc, ki je znova izpostavil, da nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov ne pokrivajo pridelovalnih stroškov.
Reklama za uvoznike?
Člani Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer - Križevci bodo od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zahtevali, da vztraja pri vzpostavitvi vzajemne zavarovalnice po vzoru drugih držav Evropske unije. Zavarovalnice želijo z letošnjim letom uvesti od 15- do 20-odstotno odbitno franšizo pri zavarovanju posevkov. Ugotovitev je bila, da se kljub 50-odstotnemu sofinanciranju zavarovanja s strani države posevkov verjetno ne bo splačalo zavarovati.
Razprava je tekla tudi o generični promociji kmetijskih proizvodov. Strinjali so se, da je zakon potreben, vendar se tudi sprašujejo, ali ne bodo z vzpodbujanjem večje porabe plačevali in reklamirali uvoženih izdelkov.
Uvajajo robote za molžo
V preteklem letu se je po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota število kmetij na območju upravne enote Ljutomer zmanjšalo, stalež živali pa je ostal na približno enaki ravni. Nekatere kmetije propadajo, na drugih se modernizirajo. Tako je lansko leto na kmetiji Simonič v Iljaševcih pričel delovati prvi robot za molžo, letos pa robota uporabljajo tudi na kmetiji Stajnko v Vogričevcih. Člani Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer - Križevci se lahko pohvalijo tudi z drugimi dosežki. Krava Vidra, katere lastnik je Franc Štuhec iz Gajševcev, je kot prva krava lisaste pasme presegla življenjsko proizvodnjo 100 tisoč kilogramov mleka. Številni so živino lahko predstavili tudi na državni razstavi v Gornji Radgoni, na kateri je kmetija Rantaša iz Bolehnečicev osvojila prvo nagrado, kmetija Belec iz Banovcev pa tretjo.
