Poletna muzejska noč v Radgoni v znamenju razstave in glasbe

Tudi radgonski mestni muzej "Špital" se je minulo soboto pridružil kakšnim 70 institucijam iz 52 slovenskih mest in krajev, od Lendave do Pirana ter od Jesenic do Metlike, ki jih z več kot 350 dogodki povezala 15. Poletna muzejska noč 2017. V vseh institucijah, ki hranijo, ohranjajo in predstavljajo kulturno dediščino, je potekal pester program za obiskovalce vseh generacij. Sodelujoči muzeji, galerije in razstavišča so v tem času brezplačno odprli svoja vrata in obiskovalcem ponudili od vodstev po razstavah, delavnic, predstavitev, projekcij in pogovorov do odprtij razstav, glasbenega programa, demonstracij in degustacij. Program je bil namenjen obiskovalcem vseh starosti, družinam in posameznikom, tistim, ki pogosto obiskujejo muzeje, predvsem pa tistim, ki vanje poredko ali pa sploh ne zahajajo. Namen Poletne muzejske noči je obiskovalcem s pestrim in raznolikim programom predstaviti muzeje, galerije in druge institucije, ki hranijo, ohranjajo in predstavljajo kulturno dediščino kot prostore za sproščeno, zabavno in navdihujoče preživljanje prostega časa. Zamisel za Poletno muzejsko noč se je porodila iz poznavanja podobnih dogodkov v tujini ter iz želje na privlačen način predstaviti razstavišča javnosti in jih približati ljudem. Akcija je v marsičem primerljiva z muzejskimi nočmi po svetu, a ni omejena le na eno mesto, temveč je potekala po vsej državi. Zanimanje občinstva zanjo je običajno velika. V zadnjih dveh letih se jo je udeležilo okrog 40.000 obiskovalcev.

Žal pa v radgonskem Špitalu nikakor ne morejo biti zadovoljni z obiskom, saj je mnogim malo mar, da bi lahko videli in doživeli kaj zanimivega. Res je sicer, da so tudi tam (vzt)rajali vse tja do 23. ure, a bolj prijetno bi bilo, če bi zraven bilo več obiskovalcev. Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, ki predstavlja ustanove in njihove vsebine kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa, in zato so organizatorji iz Pomurskega muzeja Murska Sobota ter Kultproturja Gornja Radgona, pričakovali nekoliko večji obisk. Kakorkoli že, med 18. in 23. uro je na voljo bilo brezplačno spoznavanje špitalskih zgodb, najprej odprtju razstave Zbiralci v odprtem depoju muzeja. Letošnja razstava je bila še posebej sladka; saj se z vrečkami sladkorja predstavlja Jožef Andrejek iz Murske Sobote, ki je odprl razstavo "Vrečke sladkorja". Avtorja razstave je v krajšem nagovoru predstavila Jelka Pšajd, univ. dipl. soc. kult. in etnologije in kult. antrop., muzejska svetovalka iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Malo pozneje pa so bile na vrsti še Muzejske kresnice, ko so obiskovalci v soju bakel prisluhnili odličnemu koncertu dua umetnikov Sama Ismajloviča in Malale Kovačič Serban.

Avtor razstave Zbiralci, Jožef Andrejek je že 30 let zelo dejaven zbiralec znamk in denarja, v svoji zbirki pa hrani tudi obeske in kemične svinčnike. Zagotovo je poseben in edinstven, saj zadnjih deset let, odkar je začel več potovati, s potovanj prinaša vrečke sladkorja. Pa ne samo od tam; ko gre mimo gostilne, pobere vrečko sladkorja, zato se njegova žena ob tovrstni zbiralski strasti rada pošali: "Gda bufete zaglede, je betežen" (Ko zagleda bife, postane bolan). "Ker ga znanci poznajo po zbiranju vrečk sladkorja, mu slednje prinašajo iz različnih krajev sveta. Nekoč je s potovanja v Braziliji v torbi prinesel okrog tri kilograme vrečk sladkorja", je med drugim o Andrejeku povedala kustosinja Jelka Pšajd, ki je dodala, da vrečke sladkorja niso "starine" ampak tisti del sodobnosti, ki postane za posameznike posebej privlačen iz osebnega razloga. Zbiranje aktualnih in sodobnih predmetov je prej izjema, kot pravilo za "resne zbiralce dediščine", čeprav postaja pomemben in številčen del zbirateljstva...

Razstavo "Vrečke sladkorja" si bo sicer možno ogledati v radgonskem "Špitalu" vse do konca poletja.