Poklon »legendarnemu preboju« na Menini planini

Članice in člani Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Radenci so se 1. julija udeležili spominske slovesnosti na Menini planini, kjer se je v noči 15. marca 1945 iz sovražnikovega obroča 12-tisoč glave soldateske nemškega okupatorja s kvizlinškimi enotami brez boja, s taktično prevaro (po stari drči za spravilo lesa v dolino) v smeri Češnjice v Tuhinjski dolini, rešilo 550 bork in borcev z 20 ranjenci. Med poprejšnjimi boji (nista uspela dva preboja partizanov: 12. marca v smeri Motnika in Špitaliča ter 14. marca v smeri Černivca in Velike planine) je padlo osem bork in borcev.

Srečanja na Menini planini se je udeležila četverica preživelih borcev tega preboja, med njimi »legendarni« komandant operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade ter IV. bataljona VDV, 94-letni Franc Sever -Franta, ki je pred 72. leti kot 22-letnik poveljeval uspešnemu izmiku iz sovražnikovega obroča. Doživel je bučen aplavz za spodbuden nagovor, kot tudi slavnostni govornik na tej slovesnosti, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan.

Ob nekdanjih borkah in borcih NOB in sedanjih številnih članicah in članih organizacij Zveze združenj borcev za vrednote NOB je bil prisoten njihov predsednik Tit Turnšek, množica praporščakov s prapori nekdanjih slovenskih partizanskih enot, kot tudi praporščaki veteranskih organizacij iz vojne za Slovenijo 1991, Zveze slovenskih častnikov, Društev General Maister in Slovenske vojske. Tri delegacije (ZZB NOB Slovenije, Zveza koroških partizanov in ZZB NOB Zg. Savinjske doline) so položile vence k spomeniku v bližini Planinskega doma na Menini planini, kjer je potekala slovesnost. Vse zbrane sta pozdravila tudi župana Občin Gornji Grad in Kamnik, Stanko Ogradi in Marjan Šarec. V bogatem kulturnem programu so sodelovali recitatorji, moški pevski zbor in ženski pevski zbor iz Bočne pod Menino planino ter pihalna godba Zgornje Savinjske doline.

Tokratna slovesnost je bila namenjena tudi spominu 75-letnice prihoda II. grupe odredov na Štajersko (v njej so bili Štajerska brigada s tremi bataljoni Savinjskega odreda in dva bataljona Pohorskega odreda ter Štajerski partizanski bataljon). Na pot je ta partizanska enota pod vodstvom komandanta Franca Rozmana - Staneta in političnega komisarja Dušana Kvedra - Tomaža odšla z Dolenjske preko Notranjske in Gorenjske (en del tudi preko Koroške) konec junija 1942 s 550 borkami in borci ter po dveh mesecih pohoda in nenehnih bojev prišla na Štajersko s 120 borkami in borci. Le-ti so bili septembra 1942 na Dobrovljah razporejeni v štiri bataljone: Pohorskega, Savinjskega, Moravškega in Kozjanskega. Konec januarja 1943 je bila II. grupa odredov preimenovana v IV. operativno cono in v okviru le-te sta bili tudi Šlandrova in Zidanškova brigada ter IV. bataljon VDV, ki so jih Nemci v zimi 1945 obkolili na Menini planini.