Nevladne organizacije zahtevajo izbris reke Mure iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije
Lokalne skupnosti skozi peticijo zahtevajo izključitev načrtov za gradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri
Na
Ministrstvu za infrastrukturo v Ljubljani je pretekli teden potekala
javna obravnava dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije
za obdobje 2010 do 2020 (AN OVE) in okoljskega poročila. Proti
načrtu, ki predvideva izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, so na
javni obravnavi z jasnimi zahtevami za izbris reke Mure iz AN OVE
nastopile nevladne organizacije in lokalne iniciative, združene v
kampanji »Rešimo Muro!« in ki zastopajo že več kot 5.000
podpisnikov peticije proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota.
»V primeru uresničitve njihovih načrtov, da bi na Muri zgradili več velikih hidroelektrarn, menda kar osem, nas bodo v Pomurju oropali možnosti za kakovosten, človeku in naravi prijazen razvoj. Načrti o tisočih tonah betona, ki naj bi ga gradbena podjetja več let zlivala v Muro in na njena nabrežja ter jo nepovratno uničila, zato predstavljajo resno grožnjo, pred katero se bomo branili z demokratičnim uporom, dokler je predstavniki ministrstev ne izbrišejo iz svojih dokumentov in zanje poiščejo alternativne in sodobnejše koncepte ravnanja z obnovljivimi viri energije,« je povedala dr. Sonja Bezjak iz Muzeja norosti Trate.
»Ob ustrezni umestitvi izgradnje majhnih fotovoltaičnih elektrarn v AN OVE bi lahko sredstva, namesto v megalomanske projekte nezanesljive električne energije in uničevanja narave, usmerili v sofinanciranje ali subvencioniranje teh elektrarn, s čimer bi gospodinjstva lahko skoraj v celoti postala samooskrbna. Dosegli in presegli pa bi tudi zahteve po deležu energije, proizvedene iz obnovljivih virov. To je samo eden od argumentov, ki ga imamo nasprotniki gradnje novih hidroelektrarn, in obenem tudi ponujena alternativa,« je preproste rešitve predstavil Darko Lorenčič, podpornik kampanje »Rešimo Muro!«.
»Predstavniki ministrstva so večkrat poudarili, da je postopek tekel v skladu z Zakonom o upravnih postopkih, Zakonom o varstvu okolja ter z Zakonom o ohranjanju narave, kar ne drži. Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije smo namreč posredovali vlogo za stranko v postopku celovite presoje vplivov na okolje za AN OVE, katerega status nam ministrstvo za okolje in prostor ni priznalo. Status nam je MOP priznalo šele po dobljenih tožbah na upravnem sodišču, a nas kljub temu niso vključevali v aktivnosti, povezane s pripravo AN OVE in okoljskega poročila, kar ni v skladu z zakoni,« je bila jasna Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in koordinatorica kampanje »Rešimo Muro!«.
Med samo debato je predstavnikom ministrstva pristopila predstavnica lokalne iniciative Nataša Bavec in jim v podpis prijazno ponudila peticijo proti gradnji HE Hrastje-Mota. Kot je bilo pričakovati, le-te nihče od odgovornih ni podpisal.
»Iz načrtov AN OVE je treba izključiti nove velike hidroelektrarne na Muri in srednji Savi ter ohraniti brzice, kar jih je še preostalo v Sloveniji. To pomeni, da je treba izključiti tudi male hidroelektrarne, ki so nepomembne v kvoti električne energije, naravi pa povzročajo veliko škode in služijo le za dobiček maloštevilnih posameznikov,« je podporo kampanji izrazil dr. Tomaž Ogrin, predstavnik Alpe Adria Green.
»V zadnjem času beležimo ob reki Muri zelo velik naval turistov, tako domačih kot tujih. Absolutno imamo v turizmu veliko boljšo perspektivo in zaslužek, kot bi ju imeli iz neke betonske skulpture in umetnega zajezitvenega prostora! Take stvari lahko vidiš tudi drugod! Mura je edinstvena in bo del UNESCO območja biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega kot evropska Amazonka, hkrati pa je to še edina večja reka v Sloveniji, ki je prosto tekoča. To naj bo naš ponos in naš adut v turizmu! Pomurci Mure ne damo in zahtevamo izbris reke Mure iz projektov v AN OVE!,« je povedal predstavnik lokalne iniciative Jernej Törnar.
»Zaključimo lahko, da tako kot v vseh primerih škodljivih planov tudi v tem primeru zmaguje kapital nad pravico človeka do zdravega življenjskega okolja ter da državnim organom, ki vodijo te postopke, ni mar za njene državljane, čeprav imamo v Ustavi Republike Slovenije zapisano, da smo demokratična država, država ljudstva,« je za konec dodala Slamerškova.
»Ob ustrezni umestitvi izgradnje majhnih fotovoltaičnih elektrarn v AN OVE bi lahko sredstva, namesto v megalomanske projekte nezanesljive električne energije in uničevanja narave, usmerili v sofinanciranje ali subvencioniranje teh elektrarn, s čimer bi gospodinjstva lahko skoraj v celoti postala samooskrbna. Dosegli in presegli pa bi tudi zahteve po deležu energije, proizvedene iz obnovljivih virov. To je samo eden od argumentov, ki ga imamo nasprotniki gradnje novih hidroelektrarn, in obenem tudi ponujena alternativa,« je preproste rešitve predstavil Darko Lorenčič, podpornik kampanje »Rešimo Muro!«.
»Predstavniki ministrstva so večkrat poudarili, da je postopek tekel v skladu z Zakonom o upravnih postopkih, Zakonom o varstvu okolja ter z Zakonom o ohranjanju narave, kar ne drži. Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije smo namreč posredovali vlogo za stranko v postopku celovite presoje vplivov na okolje za AN OVE, katerega status nam ministrstvo za okolje in prostor ni priznalo. Status nam je MOP priznalo šele po dobljenih tožbah na upravnem sodišču, a nas kljub temu niso vključevali v aktivnosti, povezane s pripravo AN OVE in okoljskega poročila, kar ni v skladu z zakoni,« je bila jasna Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in koordinatorica kampanje »Rešimo Muro!«.
Med samo debato je predstavnikom ministrstva pristopila predstavnica lokalne iniciative Nataša Bavec in jim v podpis prijazno ponudila peticijo proti gradnji HE Hrastje-Mota. Kot je bilo pričakovati, le-te nihče od odgovornih ni podpisal.
»Iz načrtov AN OVE je treba izključiti nove velike hidroelektrarne na Muri in srednji Savi ter ohraniti brzice, kar jih je še preostalo v Sloveniji. To pomeni, da je treba izključiti tudi male hidroelektrarne, ki so nepomembne v kvoti električne energije, naravi pa povzročajo veliko škode in služijo le za dobiček maloštevilnih posameznikov,« je podporo kampanji izrazil dr. Tomaž Ogrin, predstavnik Alpe Adria Green.
»V zadnjem času beležimo ob reki Muri zelo velik naval turistov, tako domačih kot tujih. Absolutno imamo v turizmu veliko boljšo perspektivo in zaslužek, kot bi ju imeli iz neke betonske skulpture in umetnega zajezitvenega prostora! Take stvari lahko vidiš tudi drugod! Mura je edinstvena in bo del UNESCO območja biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega kot evropska Amazonka, hkrati pa je to še edina večja reka v Sloveniji, ki je prosto tekoča. To naj bo naš ponos in naš adut v turizmu! Pomurci Mure ne damo in zahtevamo izbris reke Mure iz projektov v AN OVE!,« je povedal predstavnik lokalne iniciative Jernej Törnar.
»Zaključimo lahko, da tako kot v vseh primerih škodljivih planov tudi v tem primeru zmaguje kapital nad pravico človeka do zdravega življenjskega okolja ter da državnim organom, ki vodijo te postopke, ni mar za njene državljane, čeprav imamo v Ustavi Republike Slovenije zapisano, da smo demokratična država, država ljudstva,« je za konec dodala Slamerškova.
