Kje vse gučijo prleško?
Pri narečjih se hitro zgodi, da ima že vsaka vas svoj jezik, kjer tudi prleščina ni izjema, saj se govorica od vasi do vasi spreminja
Prleško narečje
Slovenščina ima med vsemi slovanskimi jeziki največ narečij, več kot 40 (nekateri raziskovalci slovenski jezik
delijo v še več manjših narečnih skupin), ki jih razdelimo v sedem narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, koroško, primorsko, rovtarsko in panonsko, kamor spada tudi prleško narečje. V panonski skupini so še poleg prleškega, haloško, prekmursko in slovenskogoriško narečje. Prleki za sebe tudi rečemo, da gučimo, ne govorimo.
Meje med
narečji niso ostre, za njih pa je značilno, da se govorijo le na določenih območjih. Hitro se tudi zgodi, da ima že vsaka vas svoj jezik, kjer tudi prleščina ni izjema, saj se govorica od vasi do vasi spreminja. Ker so narečja v Sloveniji tako zelo raznolika, tudi ni nič nenavadnega, da se med seboj dva Slovenca ne bosta najbolje razumela. Recimo pogovor med Prekmurcem in Primorcem bi v veliko primerih rabil "podnapise" za oba sogovornika. Prleki recimo tudi v večih primerih ne razumemo prav dobro niti naših sosedov, Prekmurcev.
Znanstveno preučevanje slovanskih narečij se je pričelo pred 160 leti, ko je Rus Izmail Sreznjevski napisal razpravo o slovanskih narečjih, danes pa slovensko narečje preučujejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Prvo klasifikacijo narečij, kot jo poznamo danes, je leta 1931 naredil Fran Ramovš. Spodaj si lahko ogledate prostorsko razporeditev sedmih narečnih skupin. Povečano karto si lahko ogledate tukaj.
Prostorska razporeditev sedmih narečnih skupin, vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Prleško narečje
Po klasifikaciji narečij, kot jo poznamo danes, prleško narečje tako na vzhodu meji na reko Muro, na severu do Radencev in meji na slovenskogoriško narečje, na zahodu zajema tudi Ptuj, Kidričevo in Majšperk ter na jugu meji na Haloze oz. haloško narečje. Glavni preučevalec prleškega narečja je bil Rudolf Kolarič, prleško narečje pa se deli še na več govorov: Spodnjeprleški (vzhodno od črte Ormož-Ljutomer), Srednjeprleški (spodnje Ptujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica), Kujleški (kuj - takoj, med Dravinjo in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju) ter Zgornjeprleški (severno od Ptuja med Pesnico in Dravo).
V tem območju, ki ga zajema prleško narečje, pa ni ravno nujno, da se bodo prebivalci izrekli za Prleke oz. da za sebe rečejo, da gučijo prleško, saj je v Sloveniji veliko predelov, kjer ljudje čutijo drugačno pokrajinsko pripadnost, kot se imenuje njihovo narečje. Tudi prleško pri tem ni izjema.
Spodaj pa še kot zanimivost vsebina sporočila, ki je krožila po internetu že pred leti, kako v različnih narečjih zveni povedan stavek. Po prleško bi ga recimo v različnih krajih zapisali različno, tudi v Ljutomeru, ki velja za središče Prlekije, bi ga zapisali nekoliko drugače. Preverite lahko tudi naš prleški slovar.
Knjižno slovensko:
1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko sprehajam psa?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.
Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol fukno.
Ljubljana - japijevski srednješolčki:
1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.
Ljubljana - žabarsko:
1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.
Po koroško:
1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.
Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.
Po prleško:
1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe fukna.
Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe fuknu.
Kraški prevod:
1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.
Znanstveno preučevanje slovanskih narečij se je pričelo pred 160 leti, ko je Rus Izmail Sreznjevski napisal razpravo o slovanskih narečjih, danes pa slovensko narečje preučujejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Prvo klasifikacijo narečij, kot jo poznamo danes, je leta 1931 naredil Fran Ramovš. Spodaj si lahko ogledate prostorsko razporeditev sedmih narečnih skupin. Povečano karto si lahko ogledate tukaj.
Prostorska razporeditev sedmih narečnih skupin, vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Prleško narečje
Po klasifikaciji narečij, kot jo poznamo danes, prleško narečje tako na vzhodu meji na reko Muro, na severu do Radencev in meji na slovenskogoriško narečje, na zahodu zajema tudi Ptuj, Kidričevo in Majšperk ter na jugu meji na Haloze oz. haloško narečje. Glavni preučevalec prleškega narečja je bil Rudolf Kolarič, prleško narečje pa se deli še na več govorov: Spodnjeprleški (vzhodno od črte Ormož-Ljutomer), Srednjeprleški (spodnje Ptujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica), Kujleški (kuj - takoj, med Dravinjo in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju) ter Zgornjeprleški (severno od Ptuja med Pesnico in Dravo).
V tem območju, ki ga zajema prleško narečje, pa ni ravno nujno, da se bodo prebivalci izrekli za Prleke oz. da za sebe rečejo, da gučijo prleško, saj je v Sloveniji veliko predelov, kjer ljudje čutijo drugačno pokrajinsko pripadnost, kot se imenuje njihovo narečje. Tudi prleško pri tem ni izjema.
Spodaj pa še kot zanimivost vsebina sporočila, ki je krožila po internetu že pred leti, kako v različnih narečjih zveni povedan stavek. Po prleško bi ga recimo v različnih krajih zapisali različno, tudi v Ljutomeru, ki velja za središče Prlekije, bi ga zapisali nekoliko drugače. Preverite lahko tudi naš prleški slovar.
Knjižno slovensko:
1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko sprehajam psa?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.
Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol fukno.
Ljubljana - japijevski srednješolčki:
1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.
Ljubljana - žabarsko:
1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.
Po koroško:
1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.
Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.
Po prleško:
1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe fukna.
Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe fuknu.
Kraški prevod:
1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.
