Želijo si čim manj dela, a ko je potrebno so zraven
Benediški gasilci obeležili visok jubilej – 90. letnico obstoja in uspešnega delovanja
Velika gasilska vaja GZ Lenart
V okviru praznovanja občinskega praznika občine Benedikt, so svoj visok jubilej obeležili tudi članice in člani PGD Benedikt. S številnimi aktivnostmi in dogodki so proslavili 90. letnico obstoja in uspešnega delovanja, hkrati pa so v Benediktu obeležili tudi 27. letnico Gasilske zveze Lenart, v katero so združeni gasilci iz šestih občin (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih Goricah in Sv. Trojica). V ospredju dogajanja je bila velika gasilska vaja, katero si je ogledalo na stotine domačinov in gostov. Na vaji, katero je strokovno komentiral Oskar Neuvirt, pa so poleg gasilcev iz vseh društev, ki tvorijo lenarško gasilsko zvezo, sodelovali tudi poklicni in prostovoljni gasilci iz Maribora, ter ekipa PGD Gornja Radgona, ekipe civilne zaščite, prve pomoči ZD Lenart, helikopter Slovenske vojske, policisti, gostje iz pobratenega društva Kamniška Bistrica ipd.
"V vaji, ki je potekala na šestih delovno-prikaznimi točkami v samem središču Benedikta, smo prikazali vse oblike reševanja, in sicer: tehnično reševanje, izvajanje različnih napadov zunanji – notranji, reševanje iz višine, reševanje preko spustnice, prikaz gašenja osebnega vozila, nudenje prve pomoči in prikaz gašenja iz zraka s pomočjo helikopterja. Splošna ocena vseh sodelujočih je bila zelo pozitivna, posebej pa smo veseli, da si je našo vajo ogledalo toliko število ljudi, bilo jih je vsaj tisoč", nam je povedal poveljnik PGD Benedikt in namestnik poveljnika GZ Lenart, Franc Lakner. Enako si je veliko ljudi ogledalo tudi osrednjo proslavo jubileja, ki je potekala naslednji dan. Na paradi oz. svečanem mimohodu je sodelovalo nad 250 gasilk in gasilcev, zraven pa vsa razpoložljiva gasilska tehnika, od nastanka do najsodobnejše. Predstavila so se vsa društva lenarške gasilske zveze, prisotne pa so poleg domačega predsednika Mauriča in predsednika GZ Lenart, pozdravili domači župan, ter predstavnika Uprave za zaščito in reševanje Maribor in Gasilske zveze Slovenije. Podeljena so bila številna priznanja in zahvalnice, najvišja priznanja GZS pa je prijelo šest ljudi, štirje člani PGD Benedikt: Drago Rajšp, Drago Ješovnik, Dejan Rajter in Jelka Hojnik, ter dva člana PGD Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Robert Kukovec in Roman Črnčec. Svečanosti je sicer sledila velika gasilska veselica z gorenjsko skupino "Veseli svatje", kar je bil še poseben dogodek za Benedičane in mnoge druge.
Sicer pa smo ob tej priložnosti izvedeli, da PGD Benedikt šteje 107 članic in članov vseh starosti, od česa 32 operativcev, ki pogosto posredujejo tudi izven benediške občine. Kot pravi domači gasilski poveljnik v Benediktu, Franc Lakner, gre za solidno opremljeno društvo 3. kategorije, ki odlično sodelujejo s stanovskimi kolegi iz celega območja, ter tudi z lokalno skupnostjo. Nekoliko jih skrbi, ker ne najdejo ljudi, ki bi poleg dela v gasilstvu, prevzeli tudi vodilne funkcije. Vesel je poveljnik, da ekipe njihovega društva dosegajo odlične uspehe na različnih gasilskih tekmovanjih. Še posebej so uspešne njihove članice, ne zaostajajo niti naraščajniki.
Zgodovino društva je predstavil predsednik Jože Maurič, ki pravi, da je obramba pred požari in drugimi nepredvidljivimi nesrečami že dolga stoletja ena od humanitarnih domen človeštva. "Uradni nastanek društva je sicer leto 1927, ob vpogledu v kronike pa vidimo, da so si tudi pri Benediktu v Slovenskih goricah prizadevali za izboljšanje požarne varnosti. Tako zasledimo zapis iz leta 1910, ko napredni možje ustanovijo Prostovoljno požarno obrambo. Leta 1912 ji sledi Vojaško veteransko društvo Sv. Benedikt. Od leta 1927 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Benedikt, ki se zaradi pomembnosti v okraju leta 1933 povzdigne v Prostovoljno gasilsko četo Sv. Benedikt. Šlo je za skromno društvo, saj ni bilo sredstev, leta 1933 so dobili prvo orodje za gašenje (deluje tudi danes op.p.). Leta 1935 so dobili prvi gasilski prapor, leta 1943 pa prvo črpalko velikosti 800 litrov dobili od Nemcev, ki so mislili, da bodo ostali na naših območjih. Po 2. svetovni vojni zaznamo silovit razmah gasilstva na povsem novih temeljih mlade socialistično usmerjene države Jugoslavije in SR Slovenije. Od maja 1945 dalje je benediško gasilstvo delovalo pod okriljem narodne milice, že od februarja 1946 pa deluje kot PGD Benedikt... Šele takrat smo dobili veliko orodja in opreme in se je začelo uspešno delovati", nam je povedal Maurič, ki je dodal, da so šele leta 1965 nabavili prvo gasilsko vozilo Tam 2000, ki je odlično služil svojem namenu. "V vsem tem času je društvo nabavilo šest vozil, izmed katerih danes delujejo trije. Ob jubileju smo uspeli lepo obnoviti naš gasilski dom..."
Delodajalci nad gasilce!
Žalosten je poveljnik PGD Benedikt Franc Lakner, ker nekateri novodobni podjetniki in kapitalisti pogosto nimajo posluha za gasilce. "Določeni lastniki podjetij nimajo posluha do gasilstva, saj ne morejo razumeti, da če gasilec celo noč gasi požar, zjutraj ne more priti v službo in biti naspan in pripravljen uspešno delati. Zmerjajo jih tudi, češ da gre za lenobe in majake, nekateri pa jih niti ne želijo v svojih podjetjih", razočarano prav Lakner.
Razvoj gasilstva v Sloveniji
Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.
Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...
Foto: Igor Barton
Sicer pa smo ob tej priložnosti izvedeli, da PGD Benedikt šteje 107 članic in članov vseh starosti, od česa 32 operativcev, ki pogosto posredujejo tudi izven benediške občine. Kot pravi domači gasilski poveljnik v Benediktu, Franc Lakner, gre za solidno opremljeno društvo 3. kategorije, ki odlično sodelujejo s stanovskimi kolegi iz celega območja, ter tudi z lokalno skupnostjo. Nekoliko jih skrbi, ker ne najdejo ljudi, ki bi poleg dela v gasilstvu, prevzeli tudi vodilne funkcije. Vesel je poveljnik, da ekipe njihovega društva dosegajo odlične uspehe na različnih gasilskih tekmovanjih. Še posebej so uspešne njihove članice, ne zaostajajo niti naraščajniki.
Zgodovino društva je predstavil predsednik Jože Maurič, ki pravi, da je obramba pred požari in drugimi nepredvidljivimi nesrečami že dolga stoletja ena od humanitarnih domen človeštva. "Uradni nastanek društva je sicer leto 1927, ob vpogledu v kronike pa vidimo, da so si tudi pri Benediktu v Slovenskih goricah prizadevali za izboljšanje požarne varnosti. Tako zasledimo zapis iz leta 1910, ko napredni možje ustanovijo Prostovoljno požarno obrambo. Leta 1912 ji sledi Vojaško veteransko društvo Sv. Benedikt. Od leta 1927 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Benedikt, ki se zaradi pomembnosti v okraju leta 1933 povzdigne v Prostovoljno gasilsko četo Sv. Benedikt. Šlo je za skromno društvo, saj ni bilo sredstev, leta 1933 so dobili prvo orodje za gašenje (deluje tudi danes op.p.). Leta 1935 so dobili prvi gasilski prapor, leta 1943 pa prvo črpalko velikosti 800 litrov dobili od Nemcev, ki so mislili, da bodo ostali na naših območjih. Po 2. svetovni vojni zaznamo silovit razmah gasilstva na povsem novih temeljih mlade socialistično usmerjene države Jugoslavije in SR Slovenije. Od maja 1945 dalje je benediško gasilstvo delovalo pod okriljem narodne milice, že od februarja 1946 pa deluje kot PGD Benedikt... Šele takrat smo dobili veliko orodja in opreme in se je začelo uspešno delovati", nam je povedal Maurič, ki je dodal, da so šele leta 1965 nabavili prvo gasilsko vozilo Tam 2000, ki je odlično služil svojem namenu. "V vsem tem času je društvo nabavilo šest vozil, izmed katerih danes delujejo trije. Ob jubileju smo uspeli lepo obnoviti naš gasilski dom..."
Delodajalci nad gasilce!
Žalosten je poveljnik PGD Benedikt Franc Lakner, ker nekateri novodobni podjetniki in kapitalisti pogosto nimajo posluha za gasilce. "Določeni lastniki podjetij nimajo posluha do gasilstva, saj ne morejo razumeti, da če gasilec celo noč gasi požar, zjutraj ne more priti v službo in biti naspan in pripravljen uspešno delati. Zmerjajo jih tudi, češ da gre za lenobe in majake, nekateri pa jih niti ne želijo v svojih podjetjih", razočarano prav Lakner.
Razvoj gasilstva v Sloveniji
Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.
Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej...
Foto: Igor Barton
