V treh dneh po Murski kolesarski poti
Damjan Rajh iz Ormoža in Janez Matej iz Rogatca, sta se skupaj lotila podviga ter v treh dneh prekolesarila kolesarsko pot od izvira do izliva reke Mure, dolgo okoli 460 kilometrov
Damjan in Janez sta Mursko kolesarsko pot prekolesarila v treh dneh
Murska kolesarska pot ali Murradweg, kot jo imenujejo Avstrijci ima oznako R2. Poteka pa od izvira reke Mure v deželi Salzburg, v Nizkih Turah na nadmorski višini 1763 m.n.v., pa vse do izliva v reko Dravo, v kraju Legrad na Hrvaškem. Celotna kolesarska pot je po uradnih podatkih dolga 458 km, vendar je za načrtovanje poti, potrebno upoštevati še kak kilometer več. Damjan Rajh iz Ormoža in Janez Matej iz Rogatca, sta se skupaj lotila podviga ter v treh dneh prekolesarila kolesarsko pot od izvira do izliva reke Mure.
V začetku je reka Mura gorska reka. Majhna, deroča in seveda zelo čista. Razni potoki pa po dolini preko slapov hitro polnijo velikost reke Mure. V Avstriji kar hitro opazimo že prva akumulacijska jezera in elektrarne. Reka nadaljuje pot po Avstriji do Spielfelda, od koder je mejna reka med Avstrijo in Slovenijo do Gornje Radgone oz. Radencev. Mura nato teče skozi Slovenijo do Razkrižja in tako loči Prekmurje od Štajerske (v spodnjem delu Prlekije). Od Razkrižja Mura teče ves čas okrog meje med Slovenijo in Hrvaško vse do tromeje z Madžarko, kjer pa vse do izliva teče po Hrvaški vzdolž madžarske meje. V kraju Legrad na Hrvaškem, se reka Mura izliva v reko Dravo.
V začetku je reka Mura gorska reka. Majhna, deroča in seveda zelo čista. Razni potoki pa po dolini preko slapov hitro polnijo velikost reke Mure. V Avstriji kar hitro opazimo že prva akumulacijska jezera in elektrarne. Reka nadaljuje pot po Avstriji do Spielfelda, od koder je mejna reka med Avstrijo in Slovenijo do Gornje Radgone oz. Radencev. Mura nato teče skozi Slovenijo do Razkrižja in tako loči Prekmurje od Štajerske (v spodnjem delu Prlekije). Od Razkrižja Mura teče ves čas okrog meje med Slovenijo in Hrvaško vse do tromeje z Madžarko, kjer pa vse do izliva teče po Hrvaški vzdolž madžarske meje. V kraju Legrad na Hrvaškem, se reka Mura izliva v reko Dravo.
Damjan in Janez sta reko Muro prekolesarila v treh dneh, od 28. do 30. julija 2017. Prvi dan sta naredila 150 km od izvira do Knittelfelda, drugi dan 167 km do Spielfelda in tretji dan 141 km do izliva Mure v reko Dravo.
"Vsako leto si zadava en cilj in po prevoženi reki Dravi dve leti nazaj, je za letos bila načrtovana reka Mura. Tokrat sva bila organizirana tako, da naju je logistično podpiral prijatelj Egon, ki naju je vsakih 30-50 km pričakal z vozilom, pripravil potrebno prehrano in napitke, da sva lahko nadaljevala pot. Tokrat smo dve noči prespali v kamp prikolici, kar je res pripomoglo k dobremu počitku skozi noč," nam je povedal Damjan.
Prvi dan je zaznamovala izjemno lepa pokrajina
"Prvi dan smo ob tretji uri ponoči startali iz Ptuja proti Avstriji, kamor smo prispeli malo pred pol osmo zjutraj. Zadnji del poti (cca 11 km) je rampa, kjer za 5 evrov lahko nadaljuješ pot z vozilom, pa vendar ne do cilja, ampak spet do naslednje rampe od koder je še zmeraj cca 3,6 km do hiše z imenom Sticklerhütte. Je pa od prve rampe organiziran prevoz s kombijem, tako da sva z Janijem izkoristila to možnost, seveda ob plačilu 7 evrov na osebo. Kolesa sva pognala ob 9.00. Prvi dan je zaznamovala izjemno lepa pokrajina. Izjemno veliko slapov in potokov, ki polnijo reko Muro. V začetku je pot makadamska in zelo strma, kasneje pa ves čas lepo urejena in tudi lepo označena. Graf, ki na tako dolgi progi kaže, da gre pot samo navzdol in bi jo neizkušeni jemali kot lahko, je precej varljiv. Zelo veliko je vzponov in spustov. Da bi kjerkoli kolesaril samo navzdol se na takšni razdalji sploh ne opazi. Pravi dan naju je dohitel tudi naliv, tako da sva se nekoliko skrila pod najbližji grm, vendar če želiš dokončati cilj v času, je vsaka minuta dragocena in je bilo treba nadaljevati pot, ne glede na vreme. Prvi dan sva končala v mestu Knittelfeld, kar je bilo nekje okrog načrtovanega," nam je Damjan opisal prvi dan kolesarjenja.
Drug dan je bil cilj čim bolj se približati slovenski meji
"Drug dan sva pričela s kolesarjenjem ob sedmi uri. Ta dan je bilo kar vroče, vendar so kolesarske poti zelo veliko speljane tudi po senci, tako da ni bilo prehudo. Današnji cilj nama je bil prekolesariti čim dlje in se čim bolj približati slovenski meji. Pokrajina je bila zelo lepa, pot prav tako. Izjema je le nekaj kilometrov od Gradca do mesta Wildon, kjer je pot potekala tik ob Muri po makadamski cesti. V mestu Wildon pa pot mimo jezera, kjer smo si vzeli kratek odmor in se na hitro okopali. Hladna voda je bila kot naročena za že pošteno utrujene noge in zadnjico. Dan se je počasi iztekal, ustavili smo se v Spielfeldu, kjer smo tudi prenočili. Cilj je bil več kot dosežen."
V Sloveniji se kolesarska pot konča
"Tretji dan sva startala ob 6.30 uri. Zelo lepa pot je do Murecka (Cmurek) in vse do Gornje Radgone. Pot vodi med njivami, ob Muri, en del je tudi skozi gozd. Ta pot je zelo primerna za družinsko kolesarjenje. Okrog pol devetih sva prispela v Gornjo Radgono. No, tukaj se pa kolesarska pot konča! Sicer poteka nadaljevanje te poti tudi preko Slovenije, vendar to ni kolesarska pot. Je pač pot, ki je vrisana na zemljevid in kolikor toliko označena (prav tako z drugo oznako R-12). Ta pot poteka večino po glavni cesti, mimo tebe pa drvijo vozila. Pot poteka tako izmenično na cesto, na pločnik in potem na obvozno pot, ki si jo deliš skupaj s traktorji,… Že po nekaj kilometrih mimo Radencev sva tako imela ˝gumidefekt˝ oziroma počeno pnevmatiko. S pomočjo prijatelja Gorana sva to težavo odpravila in nadaljevala pot. Ta dan je bil zaradi vročine peklenski. Pravijo, da so doma temperature kazale do 35°C. Pot pa je vodila brez kančka sence, med njivami z rahlim vetrom v prsa. Mejo s Hrvaško sva prečkala na mejnem prehodu Gibina. Pot po Hrvaški vodi prav tako večinoma po glavni cesti. Moram pa priznati, da je bolje označena kot v Sloveniji (spet se povrne tudi oznaka R2). Spet nobene sence, zgolj čistine med kraji. Okrog 18.30 sva prispela na cilj, v mesto Legrad in do točke, kjer se Mura izliva v Dravo," pa nam je Damjan opisal drug dan vožnje.
Želi si, da bi se v Sloveniji bolj celovito lotili izdelave kolesarskih poti
"Za naju je to zraven Drave že druga prevožena reka. Če ju lahko primerjam danes, bi rekel, da mi je Murska kolesarska pot bolj všeč od Dravske. Predvsem zaradi tega, ker veliko več poteka po asfaltirani progi. Seveda pa imata obe svojo pokrajino in svoj čar. Želim si tudi, da bi se v Sloveniji bolj celovito lotili izdelave kolesarskih poti. V Avstriji je na kolesarskih poteh ogromno turistov. Te poti pa smiselno vodijo od znamenitosti do krajev, kjer je moč prespati, dobro jesti in dobro piti. Predvsem pa nudijo varnost kolesarjem.
Se vidimo ob naslednjem izzivu."
"Vsako leto si zadava en cilj in po prevoženi reki Dravi dve leti nazaj, je za letos bila načrtovana reka Mura. Tokrat sva bila organizirana tako, da naju je logistično podpiral prijatelj Egon, ki naju je vsakih 30-50 km pričakal z vozilom, pripravil potrebno prehrano in napitke, da sva lahko nadaljevala pot. Tokrat smo dve noči prespali v kamp prikolici, kar je res pripomoglo k dobremu počitku skozi noč," nam je povedal Damjan.
Prvi dan je zaznamovala izjemno lepa pokrajina
"Prvi dan smo ob tretji uri ponoči startali iz Ptuja proti Avstriji, kamor smo prispeli malo pred pol osmo zjutraj. Zadnji del poti (cca 11 km) je rampa, kjer za 5 evrov lahko nadaljuješ pot z vozilom, pa vendar ne do cilja, ampak spet do naslednje rampe od koder je še zmeraj cca 3,6 km do hiše z imenom Sticklerhütte. Je pa od prve rampe organiziran prevoz s kombijem, tako da sva z Janijem izkoristila to možnost, seveda ob plačilu 7 evrov na osebo. Kolesa sva pognala ob 9.00. Prvi dan je zaznamovala izjemno lepa pokrajina. Izjemno veliko slapov in potokov, ki polnijo reko Muro. V začetku je pot makadamska in zelo strma, kasneje pa ves čas lepo urejena in tudi lepo označena. Graf, ki na tako dolgi progi kaže, da gre pot samo navzdol in bi jo neizkušeni jemali kot lahko, je precej varljiv. Zelo veliko je vzponov in spustov. Da bi kjerkoli kolesaril samo navzdol se na takšni razdalji sploh ne opazi. Pravi dan naju je dohitel tudi naliv, tako da sva se nekoliko skrila pod najbližji grm, vendar če želiš dokončati cilj v času, je vsaka minuta dragocena in je bilo treba nadaljevati pot, ne glede na vreme. Prvi dan sva končala v mestu Knittelfeld, kar je bilo nekje okrog načrtovanega," nam je Damjan opisal prvi dan kolesarjenja.
Drug dan je bil cilj čim bolj se približati slovenski meji
"Drug dan sva pričela s kolesarjenjem ob sedmi uri. Ta dan je bilo kar vroče, vendar so kolesarske poti zelo veliko speljane tudi po senci, tako da ni bilo prehudo. Današnji cilj nama je bil prekolesariti čim dlje in se čim bolj približati slovenski meji. Pokrajina je bila zelo lepa, pot prav tako. Izjema je le nekaj kilometrov od Gradca do mesta Wildon, kjer je pot potekala tik ob Muri po makadamski cesti. V mestu Wildon pa pot mimo jezera, kjer smo si vzeli kratek odmor in se na hitro okopali. Hladna voda je bila kot naročena za že pošteno utrujene noge in zadnjico. Dan se je počasi iztekal, ustavili smo se v Spielfeldu, kjer smo tudi prenočili. Cilj je bil več kot dosežen."
V Sloveniji se kolesarska pot konča
"Tretji dan sva startala ob 6.30 uri. Zelo lepa pot je do Murecka (Cmurek) in vse do Gornje Radgone. Pot vodi med njivami, ob Muri, en del je tudi skozi gozd. Ta pot je zelo primerna za družinsko kolesarjenje. Okrog pol devetih sva prispela v Gornjo Radgono. No, tukaj se pa kolesarska pot konča! Sicer poteka nadaljevanje te poti tudi preko Slovenije, vendar to ni kolesarska pot. Je pač pot, ki je vrisana na zemljevid in kolikor toliko označena (prav tako z drugo oznako R-12). Ta pot poteka večino po glavni cesti, mimo tebe pa drvijo vozila. Pot poteka tako izmenično na cesto, na pločnik in potem na obvozno pot, ki si jo deliš skupaj s traktorji,… Že po nekaj kilometrih mimo Radencev sva tako imela ˝gumidefekt˝ oziroma počeno pnevmatiko. S pomočjo prijatelja Gorana sva to težavo odpravila in nadaljevala pot. Ta dan je bil zaradi vročine peklenski. Pravijo, da so doma temperature kazale do 35°C. Pot pa je vodila brez kančka sence, med njivami z rahlim vetrom v prsa. Mejo s Hrvaško sva prečkala na mejnem prehodu Gibina. Pot po Hrvaški vodi prav tako večinoma po glavni cesti. Moram pa priznati, da je bolje označena kot v Sloveniji (spet se povrne tudi oznaka R2). Spet nobene sence, zgolj čistine med kraji. Okrog 18.30 sva prispela na cilj, v mesto Legrad in do točke, kjer se Mura izliva v Dravo," pa nam je Damjan opisal drug dan vožnje.
Želi si, da bi se v Sloveniji bolj celovito lotili izdelave kolesarskih poti
"Za naju je to zraven Drave že druga prevožena reka. Če ju lahko primerjam danes, bi rekel, da mi je Murska kolesarska pot bolj všeč od Dravske. Predvsem zaradi tega, ker veliko več poteka po asfaltirani progi. Seveda pa imata obe svojo pokrajino in svoj čar. Želim si tudi, da bi se v Sloveniji bolj celovito lotili izdelave kolesarskih poti. V Avstriji je na kolesarskih poteh ogromno turistov. Te poti pa smiselno vodijo od znamenitosti do krajev, kjer je moč prespati, dobro jesti in dobro piti. Predvsem pa nudijo varnost kolesarjem.
Se vidimo ob naslednjem izzivu."
