Fekonjev klopotec straši in odganja ptiče
Postavljanje klopotca v vinogradu je pravi praznik družine Henrika Fekonja
Postavljanje klopotca v Gočovi
Podobno kot povsod po Slovenskih goricah, Prlekiji in Halozah, tudi Trojiški vinogradniki tradicionalno vsako leto postavljajo klopotec kot znak ohranjanja kulturne dediščine. Letos ga je Društvo vinogradnikov Sv. Trojica, ki ga vodi predsednik Peter Leopold, in šteje 96 članov, postavilo ob vinogradu Julijane in Henrika Fekonja v Gočovi. Na prijetni prireditvi, kjer so se zbrali številni vinogradniki, člani društva in drugi, ki jih zanima to folklorno obarvano dogajanje, je v odsotnosti župana Darka Frasa, bil tudi podžupan občine Sv. Trojica Branko Novak.
Že pred pričetkom postavitve klopotca na »štango«, je prisotne pozdravil predsednik društva Peter Leopold, ki je med drugim dejal, da "klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obujamo in ohranjamo. Do druge svetovne vojne je mejnik postavljanja klopotcev predstavljal čas, ko se je gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali ga obdržal še za bodoče obdobje. Tako se je veselje povezovalo s strahom viničarjev, ki so obdelovali vinograde. Prav zato je po odpravi viničarskih odnosov postavljanja klopotcev za dalj časa zamrlo. V času viničarskih odnosov je dogodek postavljanja klopotca župnik v Slovenskih goricah Leopold Volkmer opisal leta 1797 v socialni pesmi Tolažba enega "vencerla" ali viničarja. V tej pesmi iz leta 1797 je tudi prvič v rokopisu omenjen klopotec v slovenskem jeziku".
Že pred pričetkom postavitve klopotca na »štango«, je prisotne pozdravil predsednik društva Peter Leopold, ki je med drugim dejal, da "klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obujamo in ohranjamo. Do druge svetovne vojne je mejnik postavljanja klopotcev predstavljal čas, ko se je gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali ga obdržal še za bodoče obdobje. Tako se je veselje povezovalo s strahom viničarjev, ki so obdelovali vinograde. Prav zato je po odpravi viničarskih odnosov postavljanja klopotcev za dalj časa zamrlo. V času viničarskih odnosov je dogodek postavljanja klopotca župnik v Slovenskih goricah Leopold Volkmer opisal leta 1797 v socialni pesmi Tolažba enega "vencerla" ali viničarja. V tej pesmi iz leta 1797 je tudi prvič v rokopisu omenjen klopotec v slovenskem jeziku".
O slovenskem klopotcu sta med drugim pisala Drago Korade in Drago
Medved, ki v knjigi Vinski brevir predstavlja dvig klopotca kot kulturni
in družabni dogodek, ki naj v slovenski duši in zavesti krepi ljubezen
do matere zemlje in naših prednikov. Po stari šegi ali navadi so zraven
klopotca postavljali čuvaje vinogradov, ki so jih v Slovenskih goricah
imenovali ovtarji. Ovtar je bil nekakšen zaupnik vinogradnikov, da bo
zvesto čuval njihove zoreče gorice. Klopotec ni zgolj strašilo za ptice,
saj so tudi one del prirode in del življenja vinogradnika. Skozi čas je
klopotec postal naša etnološka znamenitost in lep simbol slovenskih
vinskih goric, saj nam naznanja jesensko lepoto, ko s klopotanjem poje
pesem svojo.
Letos so trojiški vinogradniki že petnajstič postavili klopotec, prireditve pa se je udeležila skoraj stotnija domačinov in gostov. Za postavitev klopotca, katerega lastnik je Henrik Fekonja, izdelal pa ga je Janez Sekol iz Voličine, je poskrbela ekipa pogumnih mož, članov društva: Feliks Vajngerl, Alojz Knuplež, Jože Selinšek, Robi Dobaja in Tomaž Tavželj. Ob prvih udarcih »maclekov« po »blaji«, je občinstvo postavitelje nagradilo z aplavzom. Po postavitvi je predsednik društva Peter Leopold povabil vse prisotne na pogostitev, katero je pripravila družina Fekonja. Udeležence prireditve je, v imenu občine Sv. Trojica, ob koncu nagovoril podžupan Branko Novak, ki je med drugim dejal: "Organizatorjem postavitve klopotca čestitam, da s tem ohranjajo tradicijo slovenjegoriških vinogradnikov, ki ob godovniku sv. Lovrencu, vsako leto postavljajo klopotec. Ob pohvali društvu, velja pohvala postaviteljem, ter vinogradniški družini Fekonja, ki je ob svojem vinogradu omogočila to lepo prireditev". Ni potrebno posebej poudarjati, da so udeleženci pozneje uživali ob vinu iz vinograda družine Fekonja, ter ob mesnih dobrotah, ki jih je pripravil mesarski mojster Henrik Fekonja.
Letos so trojiški vinogradniki že petnajstič postavili klopotec, prireditve pa se je udeležila skoraj stotnija domačinov in gostov. Za postavitev klopotca, katerega lastnik je Henrik Fekonja, izdelal pa ga je Janez Sekol iz Voličine, je poskrbela ekipa pogumnih mož, članov društva: Feliks Vajngerl, Alojz Knuplež, Jože Selinšek, Robi Dobaja in Tomaž Tavželj. Ob prvih udarcih »maclekov« po »blaji«, je občinstvo postavitelje nagradilo z aplavzom. Po postavitvi je predsednik društva Peter Leopold povabil vse prisotne na pogostitev, katero je pripravila družina Fekonja. Udeležence prireditve je, v imenu občine Sv. Trojica, ob koncu nagovoril podžupan Branko Novak, ki je med drugim dejal: "Organizatorjem postavitve klopotca čestitam, da s tem ohranjajo tradicijo slovenjegoriških vinogradnikov, ki ob godovniku sv. Lovrencu, vsako leto postavljajo klopotec. Ob pohvali društvu, velja pohvala postaviteljem, ter vinogradniški družini Fekonja, ki je ob svojem vinogradu omogočila to lepo prireditev". Ni potrebno posebej poudarjati, da so udeleženci pozneje uživali ob vinu iz vinograda družine Fekonja, ter ob mesnih dobrotah, ki jih je pripravil mesarski mojster Henrik Fekonja.
