Poudarek na strniščni obdelavi in apnenju

Na Zagajskem Vrhu so pripravili prikaz zmožnosti poletne obdelave tal

Prlekija-on.net, sreda, 9. avgust 2017 ob 10:23
Prikaz zmožnosti poletne obdelave tal

Prikaz zmožnosti poletne obdelave tal

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek (SK) Gornja Radgona, in njegov dolgoletni predsednik in znani kmetovalec Jože Tomažič, sta na Tomažičevi kmetiji na Zagajskem Vrhu, pripravili prikaz strojev za poletno obdelavo tal, apnenje in setev strniščnih dosevkov. SK Gornja Radgona, ki združuje okoli 180 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991, njegov aktualni predsednik pa je Jože Tomažič.

Člani SK, v okviru Združenja za medsosedsko pomoč, nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na Tomažičevi kmetiji, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev. Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 150 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere so med drugimi pozdravili Anton Slana in Alojz Topolovec, svetovalca KGZ Murska Sobota, predstavnica občine Gornja Radgona, Majda Ferenc, predsednik SK Gornja Radgona Jože Tomažič ter predstavniki nekaterih podjetij, ki proizvajajo ali ponujajo kmetijsko mehanizacijo in opremo ter agro apno. Tako je o apnenju tal, potrebah po apnenju, odmerkih in izboru apnenih gnojil spregovorila Marta Globokar iz prodajnega oddelka IGM Zagorje. Lastniki sodobne mehanizacije in traktorjev, so prisotnim predstavili mehanizacijo in stroje za: baliranje, mulčenje žetvenih ostankov, strniščno obdelavo tal, strniščno setev, gnojenje, škropljenje ipd. Tokrat je vse potekalo v debeli senci, saj zaradi velike vročine in predlogov policistov in zdravnikov, ni bilo neposredne predstavitve na njivi, so pa kmetovalci spregovorili tudi o pozebi, škodi po toči in suši. Prireditev so zaključili z izmenjavo izkušenj, pogostitvijo in druženjem.

Slišati je tudi bilo, da je društvo SK najbolj dejavno društvo v okviru kmetovalcev na radgonskem območju. Dolgoletni predsednik društva Jože Tomažič, ki kot kmet obdeluje 50 ha veliko kmetijo, kjer skrbi za pitane bekone in telice, je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo članstva, zahvalil pa je tudi Kmetijsko svetovalni službi, KGZS Zavoda Murska Sobota, Izpostavi Gornja Radgona, ki jim strokovno pomaga. Kot sta povedala kmetijska svetovalca na KGZ Murska Sobota Anton Slana in Alojz Topolovec, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. S takimi agrotehničnimi ukrepi namreč neposredno vplivajo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico.

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov, organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovaje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje več kot 40 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 5.000 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 80.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1991, SK so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ter oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo) stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost...

"Strojni krožki so oblika rabe strojev med kmetijami, ki temelji na organiziranem načinu izvajanja storitev med kmetijskimi gospodarstvi. Koordinacijo v strojnem krožku opravlja vodja krožka. Lastnik stroja z njim tudi dela, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so predhodno dogovorjene. Posamezni člani krožka se specializirajo za posamezne storitve in te opravljajo na profesionalno kakovosten način. Člani SK so fizične osebe, nosilci ali pa člani kmetijskih gospodarstev. Opravljanje storitev v okviru SK je za kmetijska gospodinjstva, ki se jim dohodek ugotavlja po katastrskem dohodku, pod določeni pogoji oproščeno plačevanja dohodnine. Oprostitev velja za opravljanje kmetijskih in gozdarskih storitev, ko se opravlja za drugo kmetijsko gospodarstvo, ki je lahko kmetija, agrarna skupnost, planina ali pa pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Izvajalec, član SK, lahko storitve izvaja za druge člane krožka in za druga kmetijska gospodarstva, ki niso člani krožka. Cene storitev se oblikujejo na trgu, ne smejo pa presegati cen, določenih v Katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije", nam je pojasnil vodja KSS Gornja Radgona Anton Slana.


Več v Kultura in izobraževanje