Stanovalec poškodoval sostanovalca, popolnoma uničil sobo ter grozil, da bo vse ubil s pištolo
Predstavili so poročilo, ki obravnava problematiko prezasedenosti varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov, eden takšnih je tudi Dom Lukavci, kjer so imeli opravka s problematičnim stanovalcem
Poškodbe inventarja v sobi in v sobi za umirjanje (Dom Lukavci, 30. 11. 2016)
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Ivan Šelih sta na novinarski konferenci v prostorih Varuha človekovih pravic RS v torek, 5. septembra, predstavila posebno poročilo, ki ga je Varuh dan prej poslal Državnemu zboru RS. Poročilo obravnava problematiko prezasedenosti varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov (predvsem posebnih socialnovarstvenih zavodov) in težave, s katerimi se soočajo osebe z duševnimi motnjami na teh oddelkih ter opozarja na kršitve njihove pravice do osebnega dostojanstva.
Varuhinja je uvodoma poudarila, da je to 10 poročilo v 22 letih delovanja institucije in da se Varuh za to obliko pritiska odloči takrat, ko so razmere skrajne. Povedala je še, da se je v Sloveniji leta 2009 začel uporabljati Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr). Ta je uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve teh oseb na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov z namenom obravnave in skrbi za osebe z duševnimi motnjami.
Prve pobude, ki so opozarjale na prezasedenost varovanih oddelkov in težave, ki so posledica prezasedenosti, je Varuh prejel že kmalu po začetku uporabe Zakona o duševnem zdravju. Od tedaj je problematika ves čas pereča, razmere na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov pa so zaradi prekoračene zmogljivosti teh oddelkov in posledic, ki jih prepolni oddelki povzročajo za stanovalce in zaposlene, vedno bolj nevzdržne, je dejala varuhinja.
Varuhinja je uvodoma poudarila, da je to 10 poročilo v 22 letih delovanja institucije in da se Varuh za to obliko pritiska odloči takrat, ko so razmere skrajne. Povedala je še, da se je v Sloveniji leta 2009 začel uporabljati Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr). Ta je uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve teh oseb na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov z namenom obravnave in skrbi za osebe z duševnimi motnjami.
Prve pobude, ki so opozarjale na prezasedenost varovanih oddelkov in težave, ki so posledica prezasedenosti, je Varuh prejel že kmalu po začetku uporabe Zakona o duševnem zdravju. Od tedaj je problematika ves čas pereča, razmere na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov pa so zaradi prekoračene zmogljivosti teh oddelkov in posledic, ki jih prepolni oddelki povzročajo za stanovalce in zaposlene, vedno bolj nevzdržne, je dejala varuhinja.
V Sloveniji so štirje
posebni zavodi (Varovani oddelki za osebe s težavami v duševnem zdravju in varovani oddelki za osebe z več motnjami), v Lenartu v Slovenskih goricah (Hrastovec), Žalcu, Dutovljah in v Lukavcih, kjer se prav tako soočajo s prezasedenostjo in
posledicami, ki zaradi tega nastanejo. V posebnem poročilu
varuha človekovih pravic so predstavili nekaj konkretnih primerov problematike, eden od njih je tudi iz Doma Lukavci.
Stanovalec poškodoval sostanovalca in popolnoma uničil sobo za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov
Dom Lukavci se je v začetku leta 2017 obrnil na Varuha s prošnjo za pomoč pri reševanju stiske stanovalcev in zaposlenih zaradi nasilnega stanovalca. Zavod je pojasnil, da je policija 25. 10. 2016 prisilno privedla stanovalca, ki so ga morali na podlagi sklepa sodišča sprejeti v varovani oddelek kljub njihovemu negativnemu mnenju (ki so ga podali zaradi prezasedenosti, saj so morali stanovalce takrat nastanjevati že v jedilnici).
Po nastanitvi so bili s strani Psihiatrične bolnišnice Ormož obveščeni zelo nasilnih napadih izpostavljenega stanovalca na sobolnike. Tudi v zavodu se je kmalu izkazalo, da vedenje stanovalca hitro preraste v heteroagresivno vedenje do drugih stanovalcev, zaposlenih in inventarja. 19. 11. 2016 je bil izpostavljeni stanovalec fizično nasilen do drugega stanovalca, ki je pri tem utrpel poškodbo roke. Dejanje je bilo impulzivno, nadaljnje fizično nasilje so stanovalcu preprečili zaposleni. Nasilen je bil tudi do stanovalke, ki ima moten stik z realnostjo, zato je zavod to stanovalko premestil na drug varovani oddelek. Do hujšega izbruha jeze in neobvladljive agresije stanovalca je znova prišlo 30. 11. 2016, ko je potisnil drugega stanovalca, da je padel po tleh. Stanovalec je še naprej ogrožal tako svoje zdravje kot zdravje drugih, zato je psihiatrinja najprej odredila aplikacijo terapije po potrebi, ker pa se stanovalec ni umiril in je poškodoval tudi inventar v sobi, kjer biva, je psihiatrinja pozneje zanj odredila posebni varovalni ukrep, in sicer omejitev gibanja znotraj enega prostora. Takoj po začetku izvajanja tega ukrepa v posebni sobi, ki je oblazinjena, ozvočena in pod videonadzorom, je bil stanovalec fizično nemiren, brcal je v stene in udarjal po vratih. Vrata je poškodoval tako, da je v njih naredil luknjo. Po poškodovanju vrat so zaposleni (ki so stanovalca spremljali po videonadzoru) poklicali na pomoč policijo, reševalno službo in zdravnika. Štirje zaposleni so komaj obvladali stanovalca do prihoda policije in reševalcev. Stanovalec je bil še isti dan hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Ormož.
Poškodbe televizorja, računalnika in mize za namizni tenis (Dom Lukavci, 29. 12. 2016)
Uničil inventar ter grozil zaposlenim, da jih bo vse ubil s pištolo
Stanovalci in zaposleni so bili po tem dogodku pretreseni in prestrašeni. Izpostavljeni stanovalec se je 14. 12. 2016 vrnil v zavod. Zaradi slabih izkušenj in prestrašenosti so v zavodu izvedli okrepitev službe v nočnem času, poostreno so nadzorovali vedenje in počutje stanovalca, dopolnili so njegov urnik za aktivnosti in animacijo. Prav tako so izvedli preselitve znotraj oddelka, da je bil stanovalec sam v sobi.
Njegovo obremenjujoče vedenje se je nadaljevalo in kot nasilje znova izbruhnilo 29. 12. 2016. Zgodaj zjutraj, ob 4.30, je stanovalec vstal, prišel iz sobe in se napotil proti računalniku v dnevnem prostoru. Ker računalnik oziroma internet nista začela takoj delovati, je stanovalec prevrnil mizo z računalnikom, tolkel z računalniškim ekranom po mizi, uničil televizor, ki je bil v bližini, nato pa odšel še na varovano dvorišče, kjer je razbijal s stoli in prevrnil mizo za namizni tenis. Poleg tega je grozil zaposlenim, da jih bo vse ubil s pištolo. Zaradi hitrega odziva zaposlenih in policistov do fizičnega nasilja nad zaposlenimi ni prišlo, drugi stanovalci pa so zaradi zgodnje ure še spali. Dva stanovalca sta se sicer prebudila, vendar sta se hitro umaknila v sobo. Znova so sledile policijska in zdravniška intervencija ter hospitalizacija stanovalca.
Take osebe ne sodijo v varovane oddelke posebnih SVZ
Zavod je poudaril, da take osebe, kot je obravnavani stanovalec, ne sodijo v varovane oddelke posebnih SVZ, ker ogrožajo zaposlene in druge stanovalce, ter da niso strokovno usposobljeni za obvladovanje tako hudega nasilja. Pojasnili so tudi, da so izčrpali vse možnosti za zmanjšanje tveganja nasilnih izbruhov pri tem stanovalcu ter da so v trenutnem položaju nemočni.
Na navedeno problematiko opozarjajo že vrsto let
Varuh, pa tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, posamezni socialnovarstveni zavodi in Vrhovno sodišče RS, na navedeno problematiko opozarjajo že vrsto let s številnimi dopisi pristojnim ministrstvom, na novinarskih konferencah in na različnih posvetih. Prezasedenost varovanih oddelkov je tudi ena izmed tem, ki jih Varuh ponavlja v svojih letnih poročilih že vse od leta 2010.
Pri Varuhu ves čas spremljajo aktivnosti resornega ministrstva, to je Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki išče možne rešitve za obravnavano problematiko, vendar ostaja stanje že predolgo nespremenjeno. Tudi zato je dozorela odločitev o problematiki opozoriti s posebnim poročilom, je povedala.
Varuh zato na podlagi 7. člena ZVarCP Državnemu zboru predlaga:
- da posebno poročilo Varuha obravnava na seji Državnega zbora in
- da sprejme priporočila za delo Vlade Republike Slovenije, da sprejme potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili ustreznejšo neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih po določbah ZDZdr, vključno s spremembami in dopolnitvami ter prilagoditvami zakonskega okvira (tako Zakona o socialnem varstvu kot ZDZdr), kratkoročno pa zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialnovarstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve.
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je poudaril, da je Državni preventivni mehanizem (DPM) v začetku leta 2017 opravil podrobne preglede vseh varovanih oddelkov (posebej posebnih) socialnovarstvenih zavodov in ugotovil, da je prav v vseh nastanjenih več oseb, kot je uradno določenih zmogljivosti.
Povedal je, da je kritično je tudi trenutno stanje. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so bila na dan 1. 9. 2017 vsa mesta v posebnih socialnovarstvenih zavodih polno zasedena, prav na varovanih oddelkih pa so zaradi sprejemov na podlagi sklepa sodišča zasedena preko zmogljivosti in sicer je v vseh zavodih skupaj je 16 oseb preveč.
Varuh ugotavlja, da ima prezasedenost varovanih oddelkov posledice predvsem za
(1) bivalne razmere stanovalcev v varovanih oddelkih,
(2) odnose med stanovalci ter stanovalci in zaposlenimi, in za
(3) kvaliteto izvajanja programov vzdrževanja duševnega zdravja stanovalcev varovanih oddelkov pa tudi drugih oddelkov v posameznem socialnovarstvenem zavodu.
Od države pričakujejo, da zagotovi dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo
Varuh pričakuje, da mora država, ki je zakonsko predpisala nastanjevanje oseb z duševnimi motnjami brez njihove privolitve v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo. Sedanje stanje, ko so se zavračala namestitev oseb ali pa se jih vendarle sprejme in namesti v prepolne sobe, jedilnice, dnevne prostore in na hodnike zavodov ni sprejemljivo in pomeni kršitev pravice do dostojanstva in tudi varnosti, sta poudarila tako vaurhinja kot njen namestnik. Pričakujeta premike od obljub k njihovi uresničitvi.
Celotno poročilo je dostopno tukaj.
Stanovalec poškodoval sostanovalca in popolnoma uničil sobo za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov
Dom Lukavci se je v začetku leta 2017 obrnil na Varuha s prošnjo za pomoč pri reševanju stiske stanovalcev in zaposlenih zaradi nasilnega stanovalca. Zavod je pojasnil, da je policija 25. 10. 2016 prisilno privedla stanovalca, ki so ga morali na podlagi sklepa sodišča sprejeti v varovani oddelek kljub njihovemu negativnemu mnenju (ki so ga podali zaradi prezasedenosti, saj so morali stanovalce takrat nastanjevati že v jedilnici).
Po nastanitvi so bili s strani Psihiatrične bolnišnice Ormož obveščeni zelo nasilnih napadih izpostavljenega stanovalca na sobolnike. Tudi v zavodu se je kmalu izkazalo, da vedenje stanovalca hitro preraste v heteroagresivno vedenje do drugih stanovalcev, zaposlenih in inventarja. 19. 11. 2016 je bil izpostavljeni stanovalec fizično nasilen do drugega stanovalca, ki je pri tem utrpel poškodbo roke. Dejanje je bilo impulzivno, nadaljnje fizično nasilje so stanovalcu preprečili zaposleni. Nasilen je bil tudi do stanovalke, ki ima moten stik z realnostjo, zato je zavod to stanovalko premestil na drug varovani oddelek. Do hujšega izbruha jeze in neobvladljive agresije stanovalca je znova prišlo 30. 11. 2016, ko je potisnil drugega stanovalca, da je padel po tleh. Stanovalec je še naprej ogrožal tako svoje zdravje kot zdravje drugih, zato je psihiatrinja najprej odredila aplikacijo terapije po potrebi, ker pa se stanovalec ni umiril in je poškodoval tudi inventar v sobi, kjer biva, je psihiatrinja pozneje zanj odredila posebni varovalni ukrep, in sicer omejitev gibanja znotraj enega prostora. Takoj po začetku izvajanja tega ukrepa v posebni sobi, ki je oblazinjena, ozvočena in pod videonadzorom, je bil stanovalec fizično nemiren, brcal je v stene in udarjal po vratih. Vrata je poškodoval tako, da je v njih naredil luknjo. Po poškodovanju vrat so zaposleni (ki so stanovalca spremljali po videonadzoru) poklicali na pomoč policijo, reševalno službo in zdravnika. Štirje zaposleni so komaj obvladali stanovalca do prihoda policije in reševalcev. Stanovalec je bil še isti dan hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Ormož.
Poškodbe televizorja, računalnika in mize za namizni tenis (Dom Lukavci, 29. 12. 2016)
Uničil inventar ter grozil zaposlenim, da jih bo vse ubil s pištolo
Stanovalci in zaposleni so bili po tem dogodku pretreseni in prestrašeni. Izpostavljeni stanovalec se je 14. 12. 2016 vrnil v zavod. Zaradi slabih izkušenj in prestrašenosti so v zavodu izvedli okrepitev službe v nočnem času, poostreno so nadzorovali vedenje in počutje stanovalca, dopolnili so njegov urnik za aktivnosti in animacijo. Prav tako so izvedli preselitve znotraj oddelka, da je bil stanovalec sam v sobi.
Njegovo obremenjujoče vedenje se je nadaljevalo in kot nasilje znova izbruhnilo 29. 12. 2016. Zgodaj zjutraj, ob 4.30, je stanovalec vstal, prišel iz sobe in se napotil proti računalniku v dnevnem prostoru. Ker računalnik oziroma internet nista začela takoj delovati, je stanovalec prevrnil mizo z računalnikom, tolkel z računalniškim ekranom po mizi, uničil televizor, ki je bil v bližini, nato pa odšel še na varovano dvorišče, kjer je razbijal s stoli in prevrnil mizo za namizni tenis. Poleg tega je grozil zaposlenim, da jih bo vse ubil s pištolo. Zaradi hitrega odziva zaposlenih in policistov do fizičnega nasilja nad zaposlenimi ni prišlo, drugi stanovalci pa so zaradi zgodnje ure še spali. Dva stanovalca sta se sicer prebudila, vendar sta se hitro umaknila v sobo. Znova so sledile policijska in zdravniška intervencija ter hospitalizacija stanovalca.
Take osebe ne sodijo v varovane oddelke posebnih SVZ
Zavod je poudaril, da take osebe, kot je obravnavani stanovalec, ne sodijo v varovane oddelke posebnih SVZ, ker ogrožajo zaposlene in druge stanovalce, ter da niso strokovno usposobljeni za obvladovanje tako hudega nasilja. Pojasnili so tudi, da so izčrpali vse možnosti za zmanjšanje tveganja nasilnih izbruhov pri tem stanovalcu ter da so v trenutnem položaju nemočni.
Na navedeno problematiko opozarjajo že vrsto let
Varuh, pa tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, posamezni socialnovarstveni zavodi in Vrhovno sodišče RS, na navedeno problematiko opozarjajo že vrsto let s številnimi dopisi pristojnim ministrstvom, na novinarskih konferencah in na različnih posvetih. Prezasedenost varovanih oddelkov je tudi ena izmed tem, ki jih Varuh ponavlja v svojih letnih poročilih že vse od leta 2010.
Pri Varuhu ves čas spremljajo aktivnosti resornega ministrstva, to je Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki išče možne rešitve za obravnavano problematiko, vendar ostaja stanje že predolgo nespremenjeno. Tudi zato je dozorela odločitev o problematiki opozoriti s posebnim poročilom, je povedala.
Varuh zato na podlagi 7. člena ZVarCP Državnemu zboru predlaga:
- da posebno poročilo Varuha obravnava na seji Državnega zbora in
- da sprejme priporočila za delo Vlade Republike Slovenije, da sprejme potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili ustreznejšo neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih po določbah ZDZdr, vključno s spremembami in dopolnitvami ter prilagoditvami zakonskega okvira (tako Zakona o socialnem varstvu kot ZDZdr), kratkoročno pa zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialnovarstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve.
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je poudaril, da je Državni preventivni mehanizem (DPM) v začetku leta 2017 opravil podrobne preglede vseh varovanih oddelkov (posebej posebnih) socialnovarstvenih zavodov in ugotovil, da je prav v vseh nastanjenih več oseb, kot je uradno določenih zmogljivosti.
Povedal je, da je kritično je tudi trenutno stanje. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so bila na dan 1. 9. 2017 vsa mesta v posebnih socialnovarstvenih zavodih polno zasedena, prav na varovanih oddelkih pa so zaradi sprejemov na podlagi sklepa sodišča zasedena preko zmogljivosti in sicer je v vseh zavodih skupaj je 16 oseb preveč.
Varuh ugotavlja, da ima prezasedenost varovanih oddelkov posledice predvsem za
(1) bivalne razmere stanovalcev v varovanih oddelkih,
(2) odnose med stanovalci ter stanovalci in zaposlenimi, in za
(3) kvaliteto izvajanja programov vzdrževanja duševnega zdravja stanovalcev varovanih oddelkov pa tudi drugih oddelkov v posameznem socialnovarstvenem zavodu.
Od države pričakujejo, da zagotovi dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo
Varuh pričakuje, da mora država, ki je zakonsko predpisala nastanjevanje oseb z duševnimi motnjami brez njihove privolitve v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo. Sedanje stanje, ko so se zavračala namestitev oseb ali pa se jih vendarle sprejme in namesti v prepolne sobe, jedilnice, dnevne prostore in na hodnike zavodov ni sprejemljivo in pomeni kršitev pravice do dostojanstva in tudi varnosti, sta poudarila tako vaurhinja kot njen namestnik. Pričakujeta premike od obljub k njihovi uresničitvi.
Celotno poročilo je dostopno tukaj.
