Ali se tako varuje okolje in narava?

Čeprav pogosto slišimo kako je potrebno varovati okolje in naravo sploh, še posebej pa vrelčna območja, odkoder pijemo zdravo pitno vodo, žal prevečkrat tudi sami pademo na izpitu. In da je temu tako, potrjuje tudi primer z lepega vinorodnega Plitvičkega Vrha, dober streljaj od središča Gornje Radgone. Tam kjer v teh septembrskih dneh potekajo trgatve darov narave, in je zato tam trenutno nekoliko več ljudi, že nekaj časa stoji pravo "divje odlagališče". Neznanec je namreč, le nekaj metrov od regionalke Gornja Radgona – Maribor, malo nad "Mrzlim studencem", ob gozdni poti, ki pelje na bližnje vinograde, spraznil dokaj veliko prikolico različnih odpadkov, od gradbenega materiala in plastike, do računalniškega monitorja, televizijskega sprejemnika in še marsikaj drugega. Če se je že zgodilo, mogoče bodo odgovorni odkrili storilca, se sedaj "odlagališče" ne bi smelo začeti povečevati, saj nekateri običajno, od malega, naredijo veliko divje odlagališče takšnih in drugačnih, kosovnih, komunalnih in tudi nevarnih odpadkov.

Žal je očitno, da ustrezne službe tega ne morejo preprečiti, kar zelo moti naravovarstvenike, predvsem domačine in tudi mnoge ljudi, ki se gibljejo okrog odlagališča. Mnoge vse skupaj še dodatno moti ob dejstvu, da na tako vidnem mestu (mimogrede le nekaj metrov stran je tudi opozorilna tabla o prepovedi odlaganja odpadkov), stoji divja deponija, čeprav imajo v občini Gornja Radgona zelo dobro poskrbljeno za odvoz vseh vrst odpadkov, saj koncesionar za upravljanje s komunalnimi odpadki, podjetje Saubermacher Slovenija in po novem tudi domača Komunala, dobro skrbita za svoje delo. Na obrobju mesta stoji tudi zbirni center za kosovne odpadke, kamor se prav tako vse skupaj lahko odpelje brez dodatnega plačila. In zakaj, torej odpad odvažati v gozd?

Ob opozorilu občinskega vodstva, ki najbrž tudi ne bo odkrilo storilcev, se bo očitno vse skupaj spremenilo. Medobčinski inšpektor Aleš Potočnik nam je potrdil, da je občinska redarka že obvestila koncesionarja za zbiranje odpadkov, ki bo "pospravil za drugimi", saj ne morejo ugotoviti krivca. Potem pa upajo, da se ne bo spet našel nekdo, ki bo začel navažati nove odpadke. In spet bodo morali, kot nam pove najbližji sosed, zadevo sporočiti medijem. Prepričani so namreč, da naj bi objava v medijih najlažje reševala njihove težave, ki so roko na srce širšega pomena. »Nikakor nam ne more biti vseeno kaj se dogaja z varovanjem okolja in narave«, nam je pripovedovala starejša domačinka, ki je mimo sprehajala kužka, in dodaja: »Po eni strani so nas polna usta ekologije, po drugi pa si sami uničujemo naravo in okolje. Potem pa nekdo drugi mora za nami pospravljati«. Po njenem bi bilo najbolje odkriti storilca (storilce), in ga prisiliti, da vse skupaj pobere ter odpelje v zbirni center v Radgono. Meni namreč, da skrb vseh mora biti usmerjena predvsem v varovanje narave in okolja sploh.