Civilne iniciative, nevladne organizacije in lokalni prebivalci sporočili, da na Muri nočejo hidroelektrarn
Skoraj tisoč obiskovalcev festivala je imelo možnost zvedeti več o preteči grožnji postavitve osmih hidroelektrarn na reki Muri ter podpisati peticijo proti gradnji HE Hrastje-Mota
Festival Rešimo Muro
Koalicija civilnih iniciativ
in nevladnih organizacij združenih v kampanji »Rešimo Muro!«, je v soboto, 23. septembra, na Otoku
ljubezni na Muri organizirala festival, katerega namen je sporočiti centrom
odločanja v Ljubljani in Mariboru, da civilna družba in lokalni prebivalci ne
želijo jezov na reki Muri.
Obiskovalci festivala so imeli možnost zvedeti več o preteči grožnji postavitve osmih hidroelektrarn na reki Muri ter podpisati peticijo proti gradnji HE Hrastje-Mota. Poučeni s primerom izgradnje hidroelektrarn na reki Savi, ki so popolnoma spremenile karakter reke in jo spremenile v niz brezživljenskih jezer, je bilo sporočilo obiskovalcev in organizatorjev jasno - reko Muro, zadnjo preostalo večjo slovensko reko, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, želijo ohraniti naravno in zavarovati pred infrastrukturnimi posegi, kajti reka Mura igra veliko vlogo v življenju in identiteti Pomurcev, navdihuje umetnike in omogoča življenje številnim živalskim vrstam, ki so odvisne od nje.
Obiskovalci festivala so imeli možnost zvedeti več o preteči grožnji postavitve osmih hidroelektrarn na reki Muri ter podpisati peticijo proti gradnji HE Hrastje-Mota. Poučeni s primerom izgradnje hidroelektrarn na reki Savi, ki so popolnoma spremenile karakter reke in jo spremenile v niz brezživljenskih jezer, je bilo sporočilo obiskovalcev in organizatorjev jasno - reko Muro, zadnjo preostalo večjo slovensko reko, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, želijo ohraniti naravno in zavarovati pred infrastrukturnimi posegi, kajti reka Mura igra veliko vlogo v življenju in identiteti Pomurcev, navdihuje umetnike in omogoča življenje številnim živalskim vrstam, ki so odvisne od nje.
»Adrenalinski podvig Slackline čez
reko Muro je bil izveden na višini osmih metrov, prav toliko naj bi v
višino meril tudi prvi jez za HE Hrastje-Mota. S tem smo želeli prikazati, kako
visoko bi segal jez in kako velik vpliv bi imel ta projekt na reko Muro,« je
povedala Nataša Bavec iz kampanje »Rešimo
Muro!«.
Organizatorji so poskrbeli za prijetno druženje ljudi vseh starosti ter organizirali koncerte Vlada Kreslina, Vlada Poredoša ter drugih lokalnih glasbenikov, pestre delavnice za otroke in odrasle, fotografske razstave na temo narave in reke Mure avtorjev Nataše Kos, Marka Zabavnika, Roberta Šiško, Matevža Škaliča, Marijana Gabra ter Pascala Mariča, slikarska razstava Rdeči alarm za Muro umetnice Tatjane Mijatović, športne predstavitve ter zvečer še ogled dokumentarnega filma Gimnazije Franca Miklošič Ljutomer »Pravijo ji dom«.
»Hidroelektrarna Hrastje-Mota bi bila prva hidroelektrarna tega tipa zgrajena v Natura 2000 območju in bi predstavljala grozljiv primer, kateremu bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi. Edinstvene reke, kot je reka Mura v Sloveniji, so v Evropi postale prava redkost in bi jih morali zavarovati za prihodnje generacije, energetske izzive pa v prvi vrsti reševati z večjo učinkovitostjo v porabi energije, k čemur smo se zavezali tudi na ravni EU, a resnega investicijskega ciklusa še ni videti, čeprav že močno zamujamo,« je sporočila Andreja Slameršek iz DPRS.
Lansko leto je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske Vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del 5-državnega biosfernega območja pod zaščito UNESCO »Mura-Drava-Donava«. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn je v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.
»Popolnoma nesmiselno je uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da Slovenija dodatne energije ne potrebuje ter da v razvitih državah Evrope porabljajo na stotine milijonov evrov za restavracijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami, ki smo jim bili znova priča v preteklih dneh,« je zaključila Slamerškova.
Na festivalu so sodelovale naslednje organizacije: Socialno podjetje Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks so.p., Lutra-Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Lončarstvo Žuman, Studio Loščika, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za preučevanje rib Slovenije, Društvo za zaščito živali Pomurja, Muzej norosti Trate ter koalicija več kot 40 organizacij združenih v koaliciji Moja Mura.
Prisotni so se lahko udeležili različnih delavnic, od pletenja košar, risanja, zlaganja origamijev, oblikovanje netopirjev, branja zgodbic, do bolj aktivnih: botanični in ornitološki tereni ter hoja po slackline-u. Otroci so si z udeležbo na različnih delavnicah lahko pridobili naziv »varuh Mure«, s katerim so se zavezali, da bodo varovali reko Muro in naravo okoli nje ter bodo skrbeli za dobrobit živali, rastlin in ljudi.
Organizacije še vedno zbirajo podpise za peticijo za ohranitev reke Mure, ki jo bodo predale ministrici za okolje Ireni Majcen. Do danes so zbrali okoli 3.000 podpisov, peticijo pa še vedno lahko podpišete na www.amazon-of-europe.com.
Organizatorji so poskrbeli za prijetno druženje ljudi vseh starosti ter organizirali koncerte Vlada Kreslina, Vlada Poredoša ter drugih lokalnih glasbenikov, pestre delavnice za otroke in odrasle, fotografske razstave na temo narave in reke Mure avtorjev Nataše Kos, Marka Zabavnika, Roberta Šiško, Matevža Škaliča, Marijana Gabra ter Pascala Mariča, slikarska razstava Rdeči alarm za Muro umetnice Tatjane Mijatović, športne predstavitve ter zvečer še ogled dokumentarnega filma Gimnazije Franca Miklošič Ljutomer »Pravijo ji dom«.
»Hidroelektrarna Hrastje-Mota bi bila prva hidroelektrarna tega tipa zgrajena v Natura 2000 območju in bi predstavljala grozljiv primer, kateremu bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi. Edinstvene reke, kot je reka Mura v Sloveniji, so v Evropi postale prava redkost in bi jih morali zavarovati za prihodnje generacije, energetske izzive pa v prvi vrsti reševati z večjo učinkovitostjo v porabi energije, k čemur smo se zavezali tudi na ravni EU, a resnega investicijskega ciklusa še ni videti, čeprav že močno zamujamo,« je sporočila Andreja Slameršek iz DPRS.
Lansko leto je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske Vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del 5-državnega biosfernega območja pod zaščito UNESCO »Mura-Drava-Donava«. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn je v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.
»Popolnoma nesmiselno je uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da Slovenija dodatne energije ne potrebuje ter da v razvitih državah Evrope porabljajo na stotine milijonov evrov za restavracijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami, ki smo jim bili znova priča v preteklih dneh,« je zaključila Slamerškova.
Na festivalu so sodelovale naslednje organizacije: Socialno podjetje Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks so.p., Lutra-Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Lončarstvo Žuman, Studio Loščika, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za preučevanje rib Slovenije, Društvo za zaščito živali Pomurja, Muzej norosti Trate ter koalicija več kot 40 organizacij združenih v koaliciji Moja Mura.
Prisotni so se lahko udeležili različnih delavnic, od pletenja košar, risanja, zlaganja origamijev, oblikovanje netopirjev, branja zgodbic, do bolj aktivnih: botanični in ornitološki tereni ter hoja po slackline-u. Otroci so si z udeležbo na različnih delavnicah lahko pridobili naziv »varuh Mure«, s katerim so se zavezali, da bodo varovali reko Muro in naravo okoli nje ter bodo skrbeli za dobrobit živali, rastlin in ljudi.
Organizacije še vedno zbirajo podpise za peticijo za ohranitev reke Mure, ki jo bodo predale ministrici za okolje Ireni Majcen. Do danes so zbrali okoli 3.000 podpisov, peticijo pa še vedno lahko podpišete na www.amazon-of-europe.com.
