Referendum o zakonu o drugem tiru ni uspel, v Ljutomeru udeležba 18,35-odstotna
Udeležba na referendumu je bila slaba, po preštetih 99,66 odstotka glasovnic pa je ZA glasovalo 53,46 odstotka, PROTI pa 46,54 odstotka
Referendum
V nedeljo, 24. septembra, so potekale volitve zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT). Volivno pravico je imelo 1.713.534 volivcev, do 16. ure pa je na voliščih glasovalo 245.065 volivk in volivcev oz. 14,30% vseh volilnih upravičencev volivcev. Do 19. ure je bilo oddanih 349.701 glasovnic, kar predstavlja približno 20-odstotno udeležbo.
Da bi zakon padel in bi pobudniki referenduma, ki mu nasprotujejo, uspeli, bi morala najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342.000 volivcev, glasovati proti.
Da bi zakon padel in bi pobudniki referenduma, ki mu nasprotujejo, uspeli, bi morala najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342.000 volivcev, glasovati proti.
Volilna udeležba slaba
Do 21.20 je bilo preštetih 99,66 odstotka glasovnic. ZA je glasovalo 185.548 volivcev (53,46 odstotka), PROTI pa 161.562 (46,54 odstotka). Udeležba na referendumu je bila slaba. V Ormožu se je recimo od 14.810 volilnih upravičevcev, referenduma udeležilo 3.096 volilcev (20,90 %), v Ljutomeru od 15.700 2.881 (18,35 %), v Gornji Radgoni pa od 18.279 3.022 (16,53 %). Najslabša je v volilni enoti 8 bila udeležba v Lendavi (od 22.002 3.030 - 13,85 %).
V Ljutomeru jih je ZA glasovalo 1.789 (62,33 %), PROTI pa 1.081 (37,67 %). Vsi podatki so neuradni in niso končni.
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 8. maja, ureja način izvedbe investicije, gradnjo in upravljanje drugega železniškega tira Divača-Koper, ne govori o ceni drugega tira, pač pa določa financiranje, odplačevanje in določa podjetje, ki bo imelo 45 let koncesijo za upravljanje in v katerega lahko kapitalske vložke v manjšem deležu kot Slovenija vplačajo tudi zaledne države. Poleg tega je četrtina sredstev načrtovana iz evropskih razpisov, tretjino pa bi predstavljala posojila Evropske investicijske banke in SID banke.
Do 21.20 je bilo preštetih 99,66 odstotka glasovnic. ZA je glasovalo 185.548 volivcev (53,46 odstotka), PROTI pa 161.562 (46,54 odstotka). Udeležba na referendumu je bila slaba. V Ormožu se je recimo od 14.810 volilnih upravičevcev, referenduma udeležilo 3.096 volilcev (20,90 %), v Ljutomeru od 15.700 2.881 (18,35 %), v Gornji Radgoni pa od 18.279 3.022 (16,53 %). Najslabša je v volilni enoti 8 bila udeležba v Lendavi (od 22.002 3.030 - 13,85 %).
V Ljutomeru jih je ZA glasovalo 1.789 (62,33 %), PROTI pa 1.081 (37,67 %). Vsi podatki so neuradni in niso končni.
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 8. maja, ureja način izvedbe investicije, gradnjo in upravljanje drugega železniškega tira Divača-Koper, ne govori o ceni drugega tira, pač pa določa financiranje, odplačevanje in določa podjetje, ki bo imelo 45 let koncesijo za upravljanje in v katerega lahko kapitalske vložke v manjšem deležu kot Slovenija vplačajo tudi zaledne države. Poleg tega je četrtina sredstev načrtovana iz evropskih razpisov, tretjino pa bi predstavljala posojila Evropske investicijske banke in SID banke.
