Tudi druženje je terapija za invalide

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa je približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku poletja, pripravljajo na različnih lokacijah.

In tokrat se je na srečanju na Turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici zbrala približno desetina vseh članov, predvsem iz aktivov Gornja Radgona in Apače. Pričakovali so jih nekoliko več, a se je potrdilo, da je trenutno sezona trgatev in tudi nabiranja gozdnih sadežev, predvsem gob, in so se tudi invalidne osebe odpravile v naravo. Zato pa bo udeležba gotovo višja konec oktobra, ko je na sporedu tradicionalno kostanjev piknik. Sicer pa, kot smo slišali, so tovrstna druženja med članstvom vedno dobrodošla. Veseli so tudi, da so člani invalidskega društva tako enotni in družabni, kajti tovrstna druženja so prava priložnost za polnjenje baterij in potem znova v akcijo. Hvaležno je članstvo tudi vodstvu MDI in aktivov, ker s svojim delovanjem izboljšuje stanje na področju dela in življenja invalidov in, kar je pomembneje, da se poskuša urejati in zadovoljevati posebne potrebe delovnih in drugih invalidov ter zastopati njihove interese v vsakodnevnem življenju.

S svojim delovanjem se borijo proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. Poudarili so pomen delovanja invalidskih društev, saj se lahko le s povezovanjem ustvari spoštovanja vreden pogajalec, ki s svojimi predlogi vpliva na sprejemanje odločitev tako na državni kot na lokalni ravni. Le povezani in dobro organizirani invalidi lahko uresničujejo in varujejo svoje pravice v vseh zadevah, ki so povezane tako z delom in življenjem na lokalni, regionalni, nacionalni ter tudi mednarodni ravni. Država je odgovorna, da izgradi takšen sistem, da invalidi nikoli ne bodo le nevidni državljani. Potrebno je doseči spoštovanje različnosti in določeno stopnjo emancipacije, kar bo posledično ustvarjalo družbo enakovrednih na vseh področjih družbenega življenja. Za življenje v skupnosti nedvomno potrebni različni ljudje, ki imajo različne sposobnosti, ki so vsak svoja in s tem različna osebnost, ki imajo različne izkušnje in so različno stari. Med te člane družbe pa sodijo tudi ljudje z različnimi invalidnostmi in prav invalidnost je v tem okviru lahko tudi prednost.

Ob dobri hrani in pijači Benkovih gostink, ter živi glasbi so invalidi v Spodnji Ščavnici uživali in se družili več ur. Zabaval jih je nadvse zanimiv in humoristično – glasbeno nabrušen "En mož-en ansambel" - Miran Mauko s Plitvičkega Vrha.