Na Kamenščaku z višine 26 km padel vremenski balon s sondo
Sonda je bila v zrak spuščena iz letališča v Gradcu, na tla pa je padla na Sp. Kamenščaku v Prlekiji
Padli vremenski balon
V torek, 3. oktobra zjutraj, je na Sp. Kamenščaku pristala ali bolje rečeno padla na tla vremenska sonda oz. vremenski balon. Po javno dostopnih podatkih iz spletne strani Sondetracker, ki spremlja gibanja tovrstnih sond, je vremenska sonda bila v zrak spuščena iz letališča v Gradcu okoli 4:15 ter potovala v smeri jugovzhod proti Sloveniji. Zadnji signal je bil zabeležen na višini slabih 2.000 metrov ob 6:20 nad Staro Cesto.
Najvišja zabeležena višina sonde je bila 26.232 metrov ob 5:42, ko je bila nekje nad Spodnjo Ščavnico. To pomeni, da je balon bil že v stratosferi, ki je plast Zemljinega ozračja na višini med 15 in 50 km nad zemeljsko površino, kjer nastaja ozon. Balon je tam najverjetneje počil ter izgubljal na višini dokler ni pristal na drevju na Sp. Kamenščaku, kjer so ga zjutraj odkrili domačini.
Najvišja zabeležena višina sonde je bila 26.232 metrov ob 5:42, ko je bila nekje nad Spodnjo Ščavnico. To pomeni, da je balon bil že v stratosferi, ki je plast Zemljinega ozračja na višini med 15 in 50 km nad zemeljsko površino, kjer nastaja ozon. Balon je tam najverjetneje počil ter izgubljal na višini dokler ni pristal na drevju na Sp. Kamenščaku, kjer so ga zjutraj odkrili domačini.
Gre za sondo VAISALA RS92-SGP, ki je opremljena z GPS sprejemnikom, ki določa točen položaj in tako omogoča posredno izračunavanje smeri vetra in hitrosti vetra na trenutni višini. Ta sonda se ponekod uporablja tudi za analizo ozona.
Balon, na katerem visi sonda, se med dviganjem zaradi zmanjševanja zunanjega zračnega tlaka napihuje. Na tleh v premeru meri okoli 2 metra, na višini pa se napihne na okoli 8 metrov premera preden poči. Ta sonda je opremljena tudi s padalom za mehkejši pristanek.
Padle sonde so zanimive za zbiratelje in razne navdušence nad elektroniko, ki jo le-ta skriva v sebi. To je še posebej popularno na Hrvaškem, kjer imajo organiziran "lov na meteorološke radiosonde" in navdušenci spremljajo lete teh sond ter se podajajo na lov za njimi, ko te padejo na tla.
Balon, na katerem visi sonda, se med dviganjem zaradi zmanjševanja zunanjega zračnega tlaka napihuje. Na tleh v premeru meri okoli 2 metra, na višini pa se napihne na okoli 8 metrov premera preden poči. Ta sonda je opremljena tudi s padalom za mehkejši pristanek.
Padle sonde so zanimive za zbiratelje in razne navdušence nad elektroniko, ki jo le-ta skriva v sebi. To je še posebej popularno na Hrvaškem, kjer imajo organiziran "lov na meteorološke radiosonde" in navdušenci spremljajo lete teh sond ter se podajajo na lov za njimi, ko te padejo na tla.
